in si prizadevati, da bi se zbližali s tistimi, ki skupaj z nami služijo Jehovu. Zelo pomembno je, da upoštevamo nasvet: »Mi torej smo dolžni [gostoljubno, NW] sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. Janezov 8) Če izkazujemo gostoljubje vrednim posameznikom, kolikor nam pač to dovoljujejo osebne okoliščine, se to pokaže za koristno, saj koristi tako dajalcu kot prejemniku. Kdo so torej tisti, ki naj bi jih ,gostoljubno sprejemali‘?

»Mi torej smo dolžni [gostoljubno, NW] sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. JANEZOV 8)

Delite s svetimi

11., 12. Kakšne posebne pozornosti so bili deležni določeni Jehovovi služabniki a) v starem Izraelu, b) v prvem stoletju?

¹¹ Našo pozornost in gostoljubnost si med drugimi resnično zaslužijo tudi zreli kristjani, ki se naprezajo v naše duhovno dobro. V starem Izraelu je Jehova za duhovnike in levite uvedel posebne priprave. (4. Mojzesova 18:25–29) Tudi kristjane v prvem stoletju se je spodbujalo, naj skrbijo za tiste, ki so jim služili v posebnih vlogah. Pripoved iz Tretjega Janezovega lista 5–8 nam daje vpogled v to, kakšna tesna vez ljubezni je obstajala med zgodnjimi kristjani.

¹² Ostareli apostol Janez je zelo cenil Gajevo dobrotljivost in gostoljubje, ki ju je slednji izkazal do določenih potujočih bratov, poslanih, da obiščejo občino. Ti bratje, tudi Demetrij, ki je očitno nosil to poslanico, so bili za Gaja pred tem vsi neznanci oziroma jih osebno ni poznal. Toda Gaj jih je sprejel gostoljubno, saj so »zaradi [Božjega] imena [. . .] šli na pot«. Janez je to povedal takole: »Mi torej smo dolžni [gostoljubno, NW] sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. Janezov 1, 7, 8)

13. Kdo med nami si danes še zlasti zasluži, da ga ,gostoljubno sprejmemo‘?

¹³ Tudi danes se v Jehovovi organizaciji mnogi z vsem srcem naprezajo v korist celotne združbe bratov. Mednje spadajo potujoči nadzorniki, ki teden za tednom dajejo svoj čas in energijo, da krepijo občine, misijonarji, ki zapustijo družino in prijatelje, da bi oznanjevali v tujih pokrajinah. Tu su tudi tisti, ki služijo v betelskih domovih ali podružničnih pisarnah, ki prostovljno ponudijo svoje usluge, da bi podprli vsesvetovno oznanjevalsko delo, ter pionirji, ki večji del svojega časa in energije posvetijo terenski strežbi. Dejansko se vsi ti zelo trudijo, pa ne zaradi osebne slave ali koristi, temveč iz ljubezni do krščanske bratovščine in Jehova. Zaradi svoje vdanosti iz vse duše so vredni posnemanja, nedvomno pa si tudi zaslužijo, da jih ,gostoljubno sprejmemo‘.

14. a) Kako postanemo boljši kristjani, kadar izkazujemo gostoljubje zvestim? b) Zakaj je Jezus rekel, da je Marija izbrala »dobri del«?

¹⁴ Apostol Janez je opozoril, da postanemo »sodelavci za resnico«, kadar ,gostoljubno sprejmemo take‘. Nekako postanemo zaradi tega boljši kristjani. Med krščanska dela namreč spada tudi to, da delamo dobro sovernikom. (Pregovori 3:27, 28; 1. Janezov 3:18) Nagrajeni pa smo lahko še drugače. Ko sta Marija in Marta sprejeli Jezusa v svojo hišo, se je Marta želela skazati za dobro gostiteljico in je zanj pripravljala »veliko stvari« (EI). Marija pa je gostoljubnost dokazala drugače. »Sedla [je] k nogam Gospodovim in je poslušala besedo njegovo«, Jezus pa jo je pohvalil, ker je izbrala »dobri del«. (Lukež 10:38–42) Pogovarjanje in razpravljanje s tistimi, ki imajo že dolgoletne izkušnje, je pogosto vrhunec večera, ki ga preživimo v njihovi družbi. (Rimljanom 1:11, 12)