Ali je večno življenje res mogoče?
»Učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?« (Matevž 19:16)
1. Kaj lahko rečemo o dolžini človeškega življenja?
PERZIJSKI kralj Kserks I., ki je v Bibliji znan kot Ahasver, je pred bitko leta 480 pr. n. š. pregledoval svoje čete. (Estera 1:1, 2) Grški zgodovinar Herodot pravi, da je kralj ob pregledovanju svojih mož jokal. Zakaj? »Žalosti me,« je rekel Kserks, »premišljevanje o tem, kako kratko je človeško življenje. Čez sto let namreč od vseh teh mož ne bo živ niti eden.« Verjetno ste tudi vi že opazili, da je življenje žalostno kratko in da se nihče noče postarati, zboleti in umreti. O, ko bi le lahko uživali življenje polno zdravja, kakršnega ponuja mladost, in sreče! (Job 14:1, 2)
2. Kaj mnogi upajo in zakaj?
2 V The New York Times Magazine so 28. septembra 1997 zanimivo objavili članek z naslovom »Hočejo živeti«. Citirali so raziskovalca, ki je vzkliknil: »Resnično verjamem, da smo lahko prva generacija, ki bo živela večno!« Morda tudi vi verjamete, da je večno življenje mogoče. Morebiti ste tega mnenja zato, ker je večno življenje tu na zemlji obljubljeno v Bibliji. (Psalm 37:29, NW; Razodetje 21:3, 4) Vendar pa nekateri menijo, da je večno življenje mogoče tudi iz nebiblijskih razlogov. Pogledali si bomo nekaj teh razlogov, ki nam bodo pomagali doumeti, da je večno življenje res mogoče.
Narejeni, da bi živeli večno
3., 4. a) Zakaj nekateri menijo, da bi morali biti zmožni živeti večno? b) Kaj je o svojem nastanku rekel David?
3 Eden od razlogov, zaradi katerega mnogi verjamejo v to, da bi ljudje morali živeti večno, je povezan s tem, da smo narejeni na tako čudovit način. Na primer: naravnost čudežno je, kako smo se razvili v materinem telesu. Eden od vodilnih strokovnjakov na področju staranja je napisal: »Narava se je po izvedbi čudežev, ki nas vodijo od spočetja do rojstva in potem do spolne zrelosti ter odraslosti, odločila, da ne iznajde tega, kar bi bilo videti kot elementarnejši mehanizem, s katerim bi zgolj ohranjala te čudeže, in to za vedno.« Da, med premišljevanjem o našem čudežnem ustroju se sprašujemo: Zakaj moramo umreti?
4 Pred več tisoč leti je biblijski pisec David razmišljal o teh istih čudežih, pa čeprav ni mogel zares videti v maternico, kot to lahko storijo znanstveniki danes. Razglabljal je o lastnem nastanku, ko je bil, kot je sam povedal, ,stkan v materinem telesu‘. Takrat, je rekel, so bile ,ustvarjene njegove ledvice‘. Govoril je tudi o nastanku svojih »kosti«, ko je bil »narejen na skrivnem«. Potem je govoril o ,svojem zarodku‘ in glede tega zarodka v maternici svoje matere dejal: »V tvojo knjigo so bili vsi [njegovi deli, NW] zapisani.« (Psalm 139:13–16, SSP)
5. S katerimi čudeži je povezan naš razvoj v maternici?
5 Razumljivo je, da se David v maternici svoje matere ni razvijal po nikakršnem dobesednem, ročno napisanem načrtu. Toda ko je David globoko premišljeval o nastanku svojih ,ledvic‘, »kosti« in drugih telesnih delov, se mu je zdelo, kakor da je razvoj teh delov potekal po nekakšnem načrtu, da je bilo vse tako rekoč ,zapisano‘. Bilo je, kakor da bi oplojena celica v materi imela veliko sobo, polno knjig s podrobnimi navodili o tem, kako oblikovati človeškega otročička, potem pa bi se ta zamotana navodila prenašala na vsako novo nastalo celico. Zato v reviji Science World metaforično piše, da ,ima vsaka celica v razvijajočem se zarodku poln kabinet načrtov‘.
6. Kaj dokazuje, da smo ,čudovito ustvarjeni‘, kot je to zapisal David?
6 Ali ste kdaj razmišljali o čudežnem delovanju našega telesa? Biolog Jared Diamond je izjavil: »Celice našega črevesja zamenjamo vsakih nekaj dni, celice sečnega mehurja vsaka dva meseca, rdeča krvna telesca pa vsake štiri mesece.« Sklenil pa je takole: »Narava nas vsak dan razstavi in zopet sestavi.« Kaj to pravzaprav pomeni? Pomeni, da bi naše telo, pa četudi bi živeli osem, osemdeset ali pa celo osemsto let, lahko ostalo zelo mlado. Neki znanstvenik je nekoč ocenil: »V enem letu bodo približno 98 odstotkov atomov v našem telesu nadomestili drugi atomi, ki jih dobimo vase z zrakom, hrano in pijačo.« Res smo ,čudovito ustvarjeni‘, kot je to v hvalnici povedal David. (Psalm 139:14, SSP)
7. Kaj so glede na zasnovanost našega telesa sklenili nekateri ljudje?
7 Zasnovanost našega telesa je nekega strokovnjaka na področju staranja navedla, da je rekel: »Ni nam povsem jasno, zakaj se ljudje staramo.« V resnici se zdi, da bi morali živeti večno. To pa je tudi razlog, zakaj se ljudje trudijo doseči ta cilj s svojo tehniko. Dr. Alvin Silverstein je pred kratkim v svoji knjigi Conquest of Death trdno prepričan zapisal: »Pojasnili bomo bistvo življenja. Razumeli bomo, [. . .] kako se človek stara.« In s kakšnim rezultatom? Napovedal je: »Nič več ne bo ,starih‘ ljudi, saj nam bo znanje, s katerim nam bo uspelo premagati smrt, prineslo tudi večno mladost.« Ali se vam glede na sodobne znanstvene raziskave o človeškem ustroju zdi, da je misel o večnem življenju nestvarna? Obstaja pa še en močnejši razlog za vero v to, da je večno življenje mogoče.
Želja, da bi živeli večno
8., 9. Kakšno naravno željo ljudje gojijo že vso zgodovino?
8 Ali ste kdaj opazili, da si ljudje že po naravi želimo živeti večno? Neki zdravnik je v nemški reviji napisal: »Sanje o večnem življenju so verjetno stare toliko kot samo človeštvo.« The New Encyclopædia Britannica opisuje verovanja nekaterih Staroevropejcev in pravi: »Vredni ljudje bodo živeli večno v sijoči dvorani, prekriti z zlatom.« In kako močno so si ljudje prizadevali zadovoljiti to željo po večnem življenju!
9 Encyclopedia Americana opaža, da so na Kitajskem pred dobrimi 2000 leti »tako Cesarji kot [navadni] ljudje pod vodstvom daoističnih duhovnikov zanemarjali delo, da bi našli eliksir življenja« – tako imenovani vrelec mladosti. Res, ljudje že vso zgodovino verjamejo, da bi z zaužitjem različnih zvarkov oziroma celo s pitjem določene vode lahko ostali mladi.
10. Kako si dandanes prizadevajo podaljšati življenje?
10 Tudi sodobna prizadevanja, da bi potešili prirojeno željo ljudi po večnem življenju, niso nič manj presenetljiva. Očiten zgled tega je praksa, da ljudi, ki umrejo zaradi kake bolezni, zamrznejo, v upanju, da jih bodo ponovno oživili nekoč v prihodnosti, ko bodo iznašli zdravilo za njihovo bolezen. Neki zagovornik te prakse, ki se imenuje krionika, je zapisal: »Če se bo naš optimizem izkazal za upravičenega in se bomo naučili ozdraviti oziroma popraviti vso škodo – tudi bolehnost, ki jo prinese s sabo starost – potem bodo tisti, ki ,umrejo‘ danes, v prihodnosti živeli neskončno dolgo.«
11. Zakaj si ljudje želijo živeti večno?
11 Morda se sprašujete, zakaj je ta želja po večnem življenju tako močno ukoreninjena v našem razumu? Mar zato, ker je Bog ,položil večnost človeku v um‘? (Propovednik 3:11, Revised Standard Version) To je nekaj, o čemer je treba resno razmisliti! Samo pomislite: Zakaj bi imeli prirojeno željo po večnem življenju, če nam je naš Stvarnik ne bi nameraval tudi potešiti? In ali bi bilo ljubeznivo od njega, da bi nas ustvaril z željo po večnem življenju, potem pa nas zagrenil s tem, da nam te želje ne bi nikoli dovolil uresničiti? (Psalm 145:16)
Komu naj zaupamo?
12. O čem so mnogi prepričani, toda ali menite, da je takšno prepričanje dobro utemeljeno?
12 V kaj naj bi zaupali, da bi dobili večno življenje? V človeško tehniko 20. oziroma 21. stoletja? Članek »Hočejo živeti« v reviji The New York Times Magazine je govoril o »bogu, namreč tehniki,« ter o »navdušenju nad možnostmi tehnike«. Neki raziskovalec naj bi baje bil celo »lahkomiselno prepričan, [. . .] da bodo sčasoma na voljo odrešilne genetske spopolnitvene tehnike, ki bodo zaustavile proces staranja in ga morda celo obrnile«. Človek je dokazal, da je v prizadevanju, da bi zaustavil staranje ali premagal smrt, povsem neuspešen.
13. Kako zgradba naših možganov kaže, da nam je bilo večno življenje namenjeno?
13 Mar to pomeni, da večnega življenja ni mogoče doseči? Nikakor ne! Obstaja način! O tem bi nas morala prepričati zgradba naših čudovitih možganov in njihova praktično neomejena zmožnost, da se učijo. Molekularni biolog James Watson je za naše možgane rekel, da so »nekaj najbolj zamotanega, kar smo dozdaj odkrili v našem vesolju«. Nevrolog Richard Restak pa je rekel: »Nikjer v znanem vesolju ni nič takega, kar bi vsaj malo spominjalo nanje.« Zakaj bi imeli možgane z zmožnostjo shranjevanja in sprejemanja praktično neomejenih količin informacij ter telo, ki je zasnovano tako, da bi moglo delovati večno, če nam večno življenje ne bi bilo namenjeno?
14. a) Na kakšen sklep glede človeškega življenja merijo biblijski pisci? b) Zakaj bi morali zaupati Bogu in ne človeku?
14 Kaj je torej edini razumni sklep, h kateremu nas vodijo dokazi? Mar ne to, da nas je zasnoval in ustvaril vsemogočni, inteligentni Izdelovalec, da bi mogli živeti večno? (Job 10:8; Psalm 36:9; 100:3; Malahija 2:10; Dejanja 17:24, 25) Mar ne bi bilo potem razumno upoštevati navdihnjeno zapoved biblijskega psalmista »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve«? Zakaj pa naj ne bi zaupali človeku? Psalmist odgovarja: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« Ko zremo smrti v oči, smo kljub možnosti večnega življenja povsem nemočni. Psalmist zato sklene: »Blagor mu, [. . .] čigar nada je v GOSPODU, Bogu njegovem.« (Psalm 146:3–5)
Ali je to res Božji namen?
15. Kaj kaže, da nam je Bog namenil večno življenje?
15 Vendar se boste morda vprašali, ali nam je Jehova res namenil večno življenje? Ja, je! Po svoji Besedi nam to znova in znova obljublja. »Milostni dar Božji je večno življenje,« nam zagotavlja Biblija. Božji služabnik Janez pa je napisal: »Ta je obljuba, ki nam jo je [Bog] obljubil: večno življenje.« Nič čudnega, da je neki mladenič Jezusa vprašal: »Učenik, kaj dobrega naj storim, da imam večno življenje?« (Rimljanom 6:23; 1. Janezov 2:25; Matevž 19:16) Pravzaprav je apostol Pavel pisal o ,upanju večnega življenja, ki ga je obljubil pred večnimi časi Bog, ki nikoli ne laže‘. (Titu 1:2)
16. V kakšnem smislu je morda Bog obljubil večno življenje »pred večnimi časi«?
16 Kaj pa je apostol Pavel mislil s tem, ko je rekel, da je Bog obljubil večno življenje »pred večnimi časi«? Po mnenju nekaterih je hotel reči, da je Bog človeku namenil večno življenje, še preden je ustvaril prvi par, Adama in Evo. Pa tudi če je tu govoril o času po ustvaritvi Adama in Eve ter po razglasitvi svojega namena, je še vedno več kot očitno, da je Bog ljudem namenil večno življenje.
17. Zakaj je Bog Adama in Evo izgnal iz edenskega vrta in zakaj je ob vhodu postavil kerube?
17 V Bibliji piše, da je v edenskem vrtu ,Bog storil, da je pognalo iz tiste zemlje drevo življenja‘. Razlog, zaradi katerega Adam ni mogel več ostati v vrtu, je bil ta, da ne bi ,iztegnil roke svoje ter vzel tudi od drevesa življenja, in bi jedel in živel‘, da, večno! Jehova je potem, ko je Adama in Evo izgnal iz edenskega vrta, postavil »kerube in plamen meča švigajočega, da stražijo pot do drevesa življenja«. (1. Mojzesova 2:9; 3:22–24)
18. a) Kaj bi se zgodilo, če bi Adam in Eva jedla z drevesa življenja? b) Kaj je predstavljalo uživanje sadu s tega drevesa?
18 Kaj bi se zgodilo, če bi Adam in Eva smela jesti s tega drevesa življenja? Imela bi prednost živeti večno v raju! Neki biblicist je razglabljal: »To drevo življenja je moralo imeti nekakšno moč, ki naj bi človeško telo varovala pred starostno onemoglostjo oziroma propadanjem, ki se sklene s smrtjo.« Trdil je celo, da »je bilo v raju zelišče, ki je imelo moč preprečevati učinke« staranja. Vendar pa Biblija nikjer ne govori, da bi drevo življenja imelo samo po sebi takšne životvorne lastnosti. Drevo je zgolj predstavljalo Božje zagotovilo, da bodo večnega življenja deležni vsi, ki bi jim bilo dovoljeno pojesti njegov sadež. (Razodetje 2:7)
Božji namen se ni spremenil
19. Zakaj je Adam umrl in zakaj umiramo tudi mi, njegovi potomci?
19 Adam je z grešenjem zapravil pravico do večnega življenja tako zase kot za vse svoje še nerojene potomce. (1. Mojzesova 2:17) Ko se je pregrešil, ker pač ni ubogal Boga, je postal pomanjkljiv, nepopoln. Odtlej je bilo Adamovo telo tako rekoč programirano za smrt kot piše v Bibliji: »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Poleg tega je tudi nepopolno Adamovo potomstvo postalo programirano, pa ne za večno življenje, temveč za smrt. Biblija pojasnjuje: ,Po enem človeku [Adamu] je prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.‘ (Rimljanom 5:12)
20. Kaj kaže, da je bilo ljudem namenjeno večno življenje na zemlji?
20 Kaj pa, če Adam ne bi grešil? Kaj, če bi ubogal Boga in bi mu ta dovolil jesti z drevesa življenja? Kje bi užival Božji dar večnega življenja? V nebesih? Ne! Bog ni nikoli govoril o tem, da naj bi bil Adam vzet v nebesa. Bog mu je dal delo tu na zemlji. Biblija pojasnjuje, da je Bog Jehova storil, »da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed«, in še doda: »Vzame torej GOSPOD Bog človeka ter ga postavi na vrt Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval.« (1. Mojzesova 2:9, 15) Ko je Bog Adamu ustvaril družico Evo, jima je naložil še druge naloge, ki naj bi jih opravila tu na zemlji. Rekel jima je: »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28)
21. Kaj čudovitega se je obetalo prvima človekoma?
21 Samo pomislite, kako čudoviti obeti so se s tem ponujali Adamu in Evi! V raju tu na zemlji naj bi vzgajala popolnoma zdrave sinove in hčere. Ko bi bili njuni ljubljeni otroci že nekoliko večji, bi jima pomagali napolnjevati zemljo in negovati rajski vrt. In ker bi jim bile podložne tudi vse živali, bi imeli nadvse zadovoljno življenje. Pomislite tudi na to, kakšno radost bi občutili, ko bi se meje edenskega vrta širile in širile, dokler ne bi nazadnje bila vsa zemlja raj! Ali bi vi živeli s popolnimi otroki v tako čudovitem domu tu na zemlji, brez slehernih skrbi, da bi se morali postarati in umreti? Naj vam na to vprašanje odgovori vaše srce.
22. Zakaj smo lahko prepričani, da Bog ni spremenil svojega namena z zemljo?
22 Toda ali je Bog potem, ko sta se Adam in Eva izkazala neposlušna ter sta bila izgnana iz edenskega vrta, spremenil svoj namen z ljudmi, namreč da naj bi ti živeli večno v raju na zemlji? Nikakor! Če bi to storil, bi bilo videti, kakor da ni sposoben uresničiti svojega prvotnega namena. Lahko smo prepričani, da Bog obljubljeno tudi uresniči, tako kot je to sam objavil: »Tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:11)
23. a) Kaj še dodatno potrjuje Božji namen, namreč, da naj bi pravično naravnani ljudje živeli večno na zemlji? b) O čem bomo razpravljali v nadaljevanju?
23 To, da se Božji namen z zemljo ni prav nič spremenil, je jasno razvidno iz Biblije, kjer Bog obljublja: »Pravični bodo imeli v lasti zemljo in prebivali bodo večno na njej.« Tudi Jezus Kristus je v svojem govoru na gori rekel, da bodo krotki podedovali zemljo. (Psalm 37:29, NW; Matevž 5:5) Toda kako lahko dobimo večno življenje in kaj moramo storiti, da bi ga uživali? O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj mnogi verjamejo, da je večno življenje mogoče?
◻ Kaj bi nas moralo prepričati o tem, da nam je bilo večno življenje namenjeno?
◻ Kakšen je bil Božji prvotni namen s človeštvom in z zemljo?
◻ Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog izpolnil svoj prvotni namen?