Mojzes je na gori Sinaj rotil Jehova: »Pokaži mi, prosim, slavo svojo!« (2. Mojzesova 33:18) Naslednjega dne je imel prednost, da je dobil bežen vpogled v Božjo slavo.a Mojzes ni podrobno opisoval, kar je v veličastnem videnju videl, temveč je zapisal nekaj mnogo pomembnejšega – to, kar je govoril Bog. Poglejmo si, kaj Jehova pove o sebi, kar najdemo zapisano v 2. Mojzesovi 34:6, 7.

Jehova najprej o sebi razodene to, da je »poln usmiljenja in milostiv«. (Vrstica 6) Hebrejski izraz, ki je preveden s »poln usmiljenja«, po besedah nekega učenjaka odkriva Božjo »najglobljo sočutnost, in to takšno, kot jo kaže oče do svojih otrok«. Beseda, prevedena z »milostiv«, je sorodna glagolu, s katerim se »opiše iskren odziv nekoga, ki lahko da nekaj tistemu, ki je nečesa potreben«. Brez dvoma Jehova želi, da vemo, da kakor starši skrbijo za svoje otroke, tako on skrbi za svoje častilce – ima jih prisrčno rad in se močno zanima za njihove potrebe. (Psalm 103:8, 13)

Zatem Jehova pove, da je »počasen za jezo«. (Vrstica 6) Ne razjezi se hitro nad svojimi zemeljskimi služabniki. Ravno nasprotno, z njimi je potrpežljiv in prenaša njihove napake, medtem pa jim daje čas, da spremenijo svoje grešno ravnanje. (2. Petrovo 3:9)

Bog zase še pravi, da je »obilen v milosti in resnici«. (Vrstica 6) Hebrejsko besedo, prevedeno kot »milost«, lahko prevedemo tudi kot »srčna dobrotljivost« ali »zvestovdana ljubezen«. Srčna dobrotljivost je dragocena lastnost, s katero Jehova med seboj in svojim ljudstvom plete trdno, nepopustljivo vez. (5. Mojzesova 7:9) Jehova je tudi vir resnice. Ne more varati niti ne more biti prevaran. Ker je »resnice Bog«, lahko popolnoma verjamemo vsemu, kar reče, tudi njegovim obljubam glede prihodnosti. (Psalm 31:5)