Biblijske vrhunske točke Psalmi 73 do 106

»Blagoslavljati Jehovo«? — Kako?

Kdo med nami bi lahko bil nehvaležen, če pomisli na vse, kar je Jehova storil, še dela in bo še naredil za nas? Naša srca bi nas resnično morala navesti, da blagoslavljamoa našega Boga. Da imamo dovolj razlogov za blagoslavljanje Jehove, je dobro poudarjeno v Tretji in Četrti knjigi Psalmov. Med pregledovanjem Psalmov 73 do 106 se vprašaj: ‚Iz kakšnih razlogov bi naj jaz blagoslavljal Jehovo?‘

Ne zavidaj krivičnim ljudem

Prosimo, preberi Psalme 73 do 77. Ti Psalmi se pripisujejo Asafu, pa tudi njegovim sinovom. Asaf je priznal, da je zavidal krivičnim — dokler ni prišel k pameti. (Psalm 73) Nato se obžaluje uničenje Jeruzalema. (Psalm 74) Nato naletimo na izraze hvaležnosti do »spoštovanje zbujajočega Boga (NS)«, katerim sledi molitev »velikemu Bogu«, ki se spominja svojega stiskanega ljudstva. (Psalmi 75 do 77)

◆ 73:24 — V kakšno »slavo« je Bog sprejel psalmista?

Dokler psalmist ni uvidel, da ‚je dobro biti blizu Boga‘, je menil, da je bolje krivičnim kot pravičnim. (Psalm 73:2—12, 28) Ker je dopustil, da ga vodi Božji »nasvet«, je prejel njegovo »slavo«, se pravi, da mu je bil Jehova naklonjen in je bil v dobrem odnosu z njim.

◆ 76:6 — Kako ‚obnemorejo‘ »vozovi« in »konji«?

Izraelci so bili poučeni, naj raje zaupajo v Jehovo kot pa v konje in vozove. (Psalm 20:7; Pregovori 21:31) Niso imeli razloga, da se bojijo sovražnikovih konjev in voz z noži na kolesih, kajti Jehova je lahko povzročil, da so njihovi sovražniki ostali brez moči, da so ‚onemogli‘. Sorodni stavek pokaže, da gre za »nedoločen čas trajajoč spanec /NS/«. (Jeremija 51:39) To je tudi opozorilo za današnje svetovne voditelje, ki zaupajo svojim vojskam. (Psalm 76:12)

Pouk za nas: V 75. psalmu je zapisano opozorilo pred ponosom, takole piše: »Ne dvigajte visoko rogov svojih.« (5. vrstica) Rog je bil simbol moči, sile. (5 Mojzesova 33:17) Če je nekdo dvigal svoj rog, je to pomenilo, da je prevzeten, ošaben. Tukaj psalmist opozarja krivične naj ne bodo oholi zaradi svojega navidezno varnega in močnega položaja, ker bo Jehova ‚polomil vse rogove brezbožnikom‘. (Psalm 75:10) Božji služabniki to vedo in zato ostajajo zvesti Bogu kljub navideznemu uspevanju krivičnih. (Primerjaj Psalm 144:11—15a.)

Ubogati »najvišjega«

Preberi Psalme 78 do 83. Tudi ti so Asafovi. Povzet je nauk iz izraelske zgodovine. (Psalm 78) Nato se obžaluje uničenje templja, temu pa sledi molitev za obnovo Izraela. (Psalm 79, 80) Po pesmi, ki govori o Božji rešitvi in spodbuja njegovo ljudstvo, naj ga uboga, so na vrsti prošnje k Jehovi, naj izvrši obsodbo nad slabimi sodniki ter nad izraelskimi sovražniki. (Psalmi 81 do 83)

◆ 82:1 — Kako Bog sodi »sredi bogov«?

Očitno so »bogovi« bili izraelski sodniki. Bogovi so imenovani zato, ker so imeli veliko pravno moč. Jehova je kot Vrhovni sodnik imel pravico stopiti med te sodnike in jih pokarati, če niso sodili po njegovih zakonih. (Izaija 33:22; Psalm 82:2—4)

◆ 83:9—15 — Ali se je psalmist nameraval maščevati?

Nikakor. Molil je k Bogu, naj bi sodil tistim, ki »močno sovražijo« Jehovo. (2. vrstica, NS) Tako bi drugi narodi spoznali, da je Bog z imenom Jehova zares »Najvišji nad vesoljno zemljo«. (18. vrsta) Takšno izražanje moči bi poveličevalo Božje ime Jehova po vsej zemlji.

Pouk za nas: Da Jehova bogato nagrajuje tiste, ki ga poslušajo, je prikazano v sorodnem stavku, ki govori o »najboljši pšenici ali »debeli, tolsti pšenici /NS/«. Tukaj je beseda »debelo, tolsto« uporabljena v prenesenem smislu, da bi se ponazorilo nekaj najboljšega. (Primerjaj Psalm 63:5.) Če bi Izraelci ‚poslušali Jehovin glas‘, bi jih blagoslovil z »najboljšo«, »debelo« pšenico — z najboljšimi, izbranimi stvarmi. (Psalm 81:11; 5 Mojzesova 32:13, 14) Podobno smo lahko tudi mi, če ‚poslušamo Jehovin glas‘, bogato blagoslovljeni. (Pregovori 10:22)

Približati se Bogu

Beri Psalme 84 do 89. Psalmisti izražajo hrepenenje po Božji hiši. (Psalm 84) Nato povratniki iz izgnanstva prosijo Boga, naj se preneha jeziti. (Psalm 85) David prosi za vodstvo in zaščito, prepričan je, da bo Jehova uslišal njegovo molitev. (Psalm 86) Melodiji o tistih, ki so bili ‚rojeni na Sionu‘ sledi prošnja za stiskane. (Psalma 87, 88) Nato pridemo do psalma, ki poudarja Jehovino ljubečo dobroto, ki je prikazana v zavezi z Davidom. (Psalm 89)

◆ 84:3 — Zakaj se omenja ptice?

Psalmist, potomec levita Koraha, je želel biti pri Jehovinih »velikih vežah«. (Vrstici 1 in 2) Toda levitov je bilo na desettisoče in le enkrat vsakega pol leta bi oddelek levitov bil določen, da teden dni služi v vežah. V nasprotju s tem imajo celo male ptice stalnejše domovanje pri svetišču, ker si tam zgradijo gnezdo. Psalmist bi bil zelo srečen, če bi smel podobno slaviti Jehovo tako, da bi stalno živel v Jehovini hiši!

◆ 89:49 — Katere so bile te »milosti« ali »dela ljubeče dobrote /NS/«?

Izraz »dela ljubeče dobrote« se nanaša na zavezo za Kraljestvo skupaj z vsemi njenimi značilnostmi. V težkih časih je bilo prav, da so Izraelci spomnili Jehovo na te obljube, ne zato, ker bi dvomili v zavezo, ampak zato, da bi se obrnili k Bogu na tej osnovi.

Pouk za nas: Psalm 85 poudarja, kaj bi nas moralo spodbuditi k hrepenenju po Božjem novem sestavu stvari. Fizični blagoslovi se samo na kratko omenjajo. (12. vrstica) V glavnem so poudarjeni duhovni blagoslovi: ljubeča dobrota, vdanost, pravičnost in mir. (Vrstice 10 do 13) Jehova nas ne poziva na snovno, materialistično hrepenenje, ampak pokaže, da bi si morali predvsem želeti duhovni blagoslov.

‚Jehova je zakraljeval‘

Beri Psalme 90 do 100. Mojzes postavi Božjo večnost nasproti človekovi kratki življenjski dobi in nato poudari, da je Jehova naš izvor varnosti. (Psalma 90, 91) Hvalijo se Jehovine vzvišene lastnosti, nadaljnji psalmi pa poudarjajo Jehovino moč, ljubečo dobroto in pravičnost kot tudi temo o Kraljestvu. (Psalmi 92 do 100)

◆ 90:10 — Ali ni Mojzes živel precej dlje kot 80 let?

Mojzes, ki je živel 120 let, ni bil tipičen primer ljudi na splošno. Brezverna generacija »od dvajsetih let in več«, ki je prišla iz Egipta, je morala umreti v razdobju štiridesetih let, torej v času, ki ga je opisal Mojzes. (4 Mojzesova 14:29—34) Pripomba ob Mojzesovi smrti, da ‚mu oko ni otemnelo in moč njegova ni opešala‘, pokaže, da ga je Bog ohranjal pri življenju. (5 Mojzesova 34:7)

◆ 95:3 — Kako je Jehova ‚kralj nad vsemi drugimi bogovi‘?

Kot vesoljni suveren je Jehova najvišji in je tudi kralj nad vsemi lažnimi bogovi, ker je visoko nad njimi. Enostavno se Jehove ne da primerjati s katerimkoli angelom niti s čim drugim, kar bi nekdo častil, tudi ne z neobstoječimi bogovi.

Pouk za nas: Psalm 91 poudarja nadaljnji razlog, ki ga imamo, da blagoslavljamo Jehovo — »skrivno mesto Najvišjega«. (1. vrstica, NS) To je mesto duhovne varnosti, zaščite pred duhovnimi poškodbami za tiste, ki bodo spolnili njegove zahteve, ki so podrobno razložene v tem psalmu. »Skrivno« je zato, ker je neznano ljudem iz sveta, ki nimajo duhovne predstave. Dejstvo, da je to skrivno mesto »Najvišjega«, pokaže, da bomo v njem našli varnost le, če v spornem vprašanju vesoljne vrhovne oblasti, podpiramo Jehovino stran.

»Hvalite Jah, ljudje«

Beri Psalme 101 do 106. David tukaj opisuje svoj način vodenja državnih poslov. (Psalm 101) Stiskan prosi Jehovo, naj »sezida Sion«. (Psalm 102) Pozivi v Psalmih, naj »Blagoslavljamo Jehovo«, usmerjajo pozornost na Božjo milost, veličino in ustvarjalna dela. Tukaj se tudi pojavi prvi od več kot dvajsetkrat zapisanih izrazov »Slavite Jehovo, ljudje! /NS/« (Psalma 103, 104) Na koncu dva zgodovinska psalma blagoslavljata Jehovo zaradi tistega, kar je storil v korist svojega naroda. (Psalm 105, 106)

◆ 102:25 — Kdo je »postavil temelje zemlji /NS/«?

Psalmist je govoril o Bogu, toda apostol Pavel je te besede uporabil v zvezi z Jezusom Kristusom. (Hebrejcem 1:10, 11) Kot se je pokazalo, se te besede nanašajo tudi na Jezusa Kristusa, ker je deloval kot Jehovin zastopnik pri ustvarjanju vesolja. (Kološanom 1:15, 16) Torej se tudi za Jezusa lahko reče, da je »postavil temelje zemlje« /NS/.

◆ 103:14 — Kaj se razume pod izrazom »stvar« (»oblikovani«, NS)?

Tukaj prevedena beseda »stvar« je povezana z glagolom »oblikovati«, uporabljenem v Prvi Mojzesovi 2:7, in s samostalnikom »lončar«, ki se uporablja za nekoga, ki oblikuje glino. (Izaija 29:16; Jeremija 18:2—6) Zato nas Psalmist spomni na to, da veliki Lončar Jehova z nami ravna nežno, ker ve, da smo krhki kakor prstene posode. (Primerjaj 2 Korinčanom 4:7.)

◆ 104:4 — Kako Jehova ‚dela vetrove za svoje poslance‘, ali NS: »uporablja angele kot duhove«?

Ker so angeli že tako ali tako duhovna stvarjenja, se to ne nanaša na njihova duhovna telesa. Beseda »duh« lahko pomeni tudi »veter« ali »delujoča moč, sila«. Jehova lahko tako uporabi svoje angele kot močne sile za izvrševanje njegove volje. Uporabi jih lahko tudi kot izvrševalce smrtne kazni — kot »ognjene plamene«. Kristjani vedo, da njihovo delo oznanjevanja podpirajo takšna mogočna angelska stvarjenja, zato jih to pomirja. (Primerjaj Razodetje 14:6, 7.)

Pouk za nas: 106. psalm nam pomaga razumeti, da so uporni Korah, Datan in Abiram zavidali Mojzesu položaj voditelja Božjega naroda. (Psalm 106:16; 4 Mojzesova 16:2—11) Na koncu je upor bil preprečen, ker se je »ogenj vnel« zoper upornike. (Psalm 106:8) Zagotovo se iz tega vidi, v kakšno nevarnost nas lahko spravita ponos in zavist. Podobno nam lahko danes govorjenje zoper Jehovine imenovane služabnike prinese njegovo nenaklonjenost. (Hebrejcem 13:17; Juda 4, 8, 11)

Jehova nam je resnično dal mnogo tega, za kar mu moramo biti hvaležni. Ali nismo kakor psalmist spodbujeni, ‚da naša duša blagoslavlja Jehovo‘, kadar razmišljamo o blagoslovih, ki jih je izlil na nas? (Psalm 103:1)

[Podčrtna opomba]