»Pastirji, ki bodo po mojem srcu«

1., 2. a) Kaj se lahko zgodi, če čreda ovc nima zaščite? b) Kaj je spadalo k pastirskemu delu v biblijskih dneh?

HIROJASU z Japonske je bil majhen deček, ko je njegova mama kupila ovna in ovco. Medtem ko je skrbel zanju, je samica povrgla po dve jagnjeti na leto, tako da je čreda pričela rasti. Ko je imel 12 let, je čreda štela nekako 12 ali 13 ovc. »Ko sem bil nekega zgodnjega jutra še v postelji,« se spominja, »sem jih slišal blejati. Nisem šel takoj pogledat k njim. Ko pa sem kasneje vendarle šel, sem videl krdelo divjih psov, ki so tekli proč od mojih jagnjet. Jagnjeta so imela razparane trebuhe. Ves iz sebe sem iskal njihovo mater. Ko sem jo našel, je ležala sredi mlake krvi in je še dihala. Preživel je samo oven. To mi je strlo srce. Mar bi šel pogledat, kaj je s čredo, ko sem prvič slišal blejanje. Proti psom so bile ovce nemočne.«

² V biblijskih dneh je skoraj vsakdo poznal delo pastirja. Njegova naloga je bila voditi čredo na pašnike in poskrbeti, da so bile živali pod njegovo oskrbo nahranjene. Poleg tega je čredo varoval pred plenilci in iskal tiste ovce, ki so odtavale. (1. Sam. 17:34–36) Skrbel je, da je čreda mirno počivala. Pomagal je samicam, ko so kotile mladiče, in nato skrbel za jagnjeta. Mnogi biblijski pisci, tudi Jeremija, so uporabljali lik pastirja kot metaforo za človeka, ki mu je bila zaupana skrb za ljudi, najsibo da je bil njihov vladar ali tisti, ki je bdel nad njihovim duhovnim stanjem.

 3. Na kaj je meril Jeremija z izrazoma »pastir« in »pasenje«?

³ Nekateri v krščanski občini morda gledajo na starešine kot na pastirje samo takrat, ko ti obiščejo svoje brate in sestre, zato da bi jim pomagali in jih spodbudili. Toda iz tega, kako je Jeremija uporabljal izraza »pastir« in »pasenje«, lahko vidimo, da je z njima opisoval vse vidike odnosa med judovskim narodom in njegovimi nadzorniki. Judove kneze, preroke in duhovnike je Bog pogosto obsodil kot slabe pastirje, saj si niso prizadevali za to, kar bi bilo v dobro navadnih ljudi. (Jer. 2:8) Iz sebičnosti so se posvečali svojim lastnim interesom, pri tem pa so z »ovcami« grdo ravnali, jih zavajali in zanemarjali. Božje ljudstvo je bilo z duhovnega vidika v grozljivo zanemarjenem stanju. Jehova je dejal, da bo te lažne pastirje doletelo »gorje«, ter svojemu ljudstvu zagotovil, da jim bo dal ljubeče in skrbne pastirje, ki bodo zares varovali čredo. (Beri Jeremija 3:15; 23:1–4.)

 4. Kdo danes skrbi za Božjo čredo in v kakšnem duhu?

⁴ Ta Božja obljuba se je prvenstveno izpolnila na Glavnem pastirju Jehovovih ovc, Jezusu, ki je postal Glava krščanske občine. Za samega sebe je dejal, da je »dobri pastir«, pastir, ki je resnično sočuten z ovcami, ki jih vodi. (Jan. 10:11–15) Jehova za svojo zemeljsko čredo danes skrbi po podpastirjih, med katerimi so tako maziljeni bratje iz razreda zvestega in preudarnega sužnja kot tudi marljivi starešine iz »velike množice«. (Raz. 7:9) Ti pastirji si prizadevajo služiti v duhu požrtvovalnosti, kakor je to delal Jezus. Po Kristusovem zgledu želijo hraniti občino in skrbeti zanjo. Gorje vsakemu, ki zanemarja svoje brate in sestre, jim gospoduje ali pa se do njih vede osorno ali ošabno! (Mat. 20:25–27; 1. Pet. 5:2, 3) Kakšne lastnosti išče Jehova pri današnjih krščanskih pastirjih? Kaj lahko izvemo iz Jeremijevega pisanja o tem, s kakšnim stališčem in iz kakšnih motivov naj bi starešine skrbeli za svoje odgovornosti? Poglejmo si njihove vloge, in sicer kako pomagajo ovcam in skrbijo zanje, kako poučujejo člane občine in druge ter kako obravnavajo sodne zadeve.

5.–7. a) Kako naj bi starešine, glede na to, kar Jehova pričakuje od njih, skrbeli za ovce in zakaj? b) Kako lahko starešine pokažejo, da imajo svoje brate in sestre, tudi tiste, ki so odtavali, res radi?

⁵ Apostol Peter je za Jehova rekel, da je »pastir in nadzornik« naših duš. (1. Pet. 2:25) Kakšen odnos ima Bog do svojih »ovc«? Odgovor najdemo, če se vrnemo v Jeremijeve dni. Jehova je najprej pograjal slabe pastirje, ki so razganjali in zanemarjali čredo, nato pa je rekel, da bo »zbral« svoje ovce in jih privedel nazaj na njihov pašnik. Obljubil je, da jim bo postavil dobre pastirje, »ki jih bodo pasli« in skrbeli, da bodo kot njegovo ljudstvo zaščiteni pred plenilskimi sovražniki. (Jer. 23:3, 4) Da, Jehovu so bile njegove ovce dragocene. Enako dragocene so mu tudi današnje ovce. Za njihovo večno blaginjo je plačal visoko ceno. (1. Pet. 1:18, 19)

⁶ Krščanski nadzorniki tako kot dobesedni pastirji ne bi smeli biti malomarni pri skrbi za občino. Ali si, če služiš kot starešina, pozoren na kakršen koli znak, ki bi nakazoval, da tvoji bratje in sestre trpijo, in ali si jim pripravljen nemudoma pomagati? Modri kralj Salomon je napisal: »Dobro se seznani s stanjem svoje drobnice. Z vsem srcem skrbi za svojo čredo.« (Preg. 27:23) Ta vrstica poudarja marljivost dobesednih pastirjev, vendar pa bi načelo, ki ga vsebuje, lahko uporabili tudi v primeru duhovnih pastirjev, ki skrbijo za občino. Ali se, če služiš kot starešina, zavestno upiraš vsakršnemu nagnjenju, da bi nadvladoval druge? Že dejstvo, da je Peter svaril pred tem, da bi starešine »gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina«, dokazuje, da obstaja možnost, da bi kdo od njih to počel. Kako lahko pripomoreš k temu, da bi »črede [. . .] počivale«, kot je to opisano v Jeremiju 33:12? (Beri.) Samohranilci, vdove, družine s pastorki, ostareli in otroci morda še posebej potrebujejo tvojo pozornost in pomoč.

⁷ Včasih se zgodi, da mora dobesedni pastir poiskati ovce, ki so odtavale, in jim pomagati. Podobno mora morda tudi občinski pastir pomagati posameznikom, ki so se iz tega ali onega razloga oddaljili od črede. Ta naloga kliče po požrtvovalnosti in ponižnosti. Starešina potrpežljivo namenja čas temu, da skrbi za potrebe tistih, ki so mu zaupani v oskrbo. Dobro bi bilo, da bi se občinski starešine iskreno vprašali: »Ali si prizadevam spodbujati in izgrajevati druge ali pa jih rad obsojam in kritiziram? Ali se iskreno želim izboljšati?« Včasih je morda treba komu večkrat pomagati, da uvidi stvari z Božjega zornega kota. Če se brat ali sestra obotavlja sprejeti nasvet, ki temelji na Svetem pismu (ne pa na osebnem mnenju), se spomni Vrhovnega pastirja in Vrhovnega nadzornika, Jehova. On je svojemu trmoglavemu ljudstvu ves čas govoril in si mu prizadeval pomagati. (Jer. 25:3–6) Večina današnjega Božjega ljudstva ne počenja slabih reči, toda ko je potreben nasvet, starešina ne sme molčati, tako kot tudi Jehova ni.

 8. Kako lahko duhovni pastirji posnemajo Jeremija?

⁸ Dokler je še bilo upanje, da se bodo Judje vrnili k Jehovu, je Jeremija molil za svoje rojake. Bogu je rekel: »Spomni se, kako sem stal pred teboj in dobro govoril o njih, da bi tvoj srd odvrnil od njih.« (Jer. 18:20) Iz teh besed lahko vidiš, da je Jeremija iskal dobro v svojih bratih in da ni mislil slabo o njih. Danes naj bi krščanski nadzorniki posnemali Jeremijevo stališče, vse dokler ni očitnih dokazov, da se je posameznik v svojem srcu odločil delati, kar je slabo, in da se za to ne kesa. Dobro je pohvaliti druge za tisto, kar delajo dobro, ter moliti zanje in z njimi. (Mat. 25:21)

9., 10. Zakaj je za dobrega pastirja (občinskega starešina) pomembno, da je učitelj?

⁹ Besedo, ki je v Jeremiju 3:15 prevedena s »pasli«, bi lahko prevedli tudi s »hranili«. Krščanski pastirji naj bi torej druge hranili »s spoznanjem in uvidom« oziroma naj bi služili kot učitelji. (1. Tim. 3:2; 5:17) Jehova je svojemu ljudstvu obljubil, da bodo dobri pastirji počeli to. Jude pa je spodbujal, naj sprejmejo pouk, ki jim ga je sporočal po svojem preroku Jeremiju. (Beri Jeremija 6:8.) Ovce potrebujejo hrano, da bi bile zdrave. Podobno Božje ljudstvo potrebuje hrano in vodstvo iz Svetega pisma, da bi ostalo duhovno zdravo.

¹⁰ Starešine imajo, kar se tiče poučevanja, dvojno nalogo – to, da pomagajo tistim, ki so že v občini, in tistim, ki še niso pravi kristjani. Kar se tiče slednjih, ne pozabi, da je eden glavnih razlogov za obstoj krščanske občine ta, da oznanjuje dobro novico o Božjem kraljestvu. V skladu s tem morajo biti starešine goreči evangelizatorji. (Jer. 1:7–10) Kot takšni izpolnjujejo svojo odgovornost pred Bogom in so odličen zgled svojim bratom in sestram. Če si starešina, si gotovo opazil, da ti redno oznanjevanje z različnimi brati in sestrami daje priložnost, da jim pomagaš, da se izboljšajo kot učitelji, obenem pa se lahko kot učitelj izboljšaš tudi ti. In ko goreče prednjačiš v evangeliziranju, si vir nujno potrebne spodbude, ki lahko pomaga k napredku celotne občine.

11., 12. Čemu mora posvetiti pozornost starešina, ki želi biti dober pastir?

¹¹ Pouk, s katerim starešine oskrbujejo občino, mora temeljiti na Bibliji, saj drugače ni zdrava duhovna hrana. Glede na to je razumljivo, zakaj morajo občinski pastirji, če hočejo biti učinkoviti učitelji, zavzeto preučevati Božjo Besedo. Primerjaj to s tem, kar je Jeremija navedel kot vzrok za neučinkovitost voditeljev njegovega ljudstva: »Pastirji so bili nerazumni in niso iskali Jehova. Zato niso ravnali preudarno; vse črede so se jim razkropile.« (Jer. 10:21) Tisti, ki bi morali poučevati, niso upoštevali načel iz Svetih spisov in niso iskali Boga. Zato niso mogli ravnati tako, kot bi bilo res modro. Jeremija je izrekel še ostrejšo obsodbo nad tako imenovanimi preroki. (Beri Jeremija 14:14, 15.)

¹² V nasprotju s temi lažnimi pastirji krščanski nadzorniki preučujejo Jezusov zgled in ga posnemajo. To jim pomaga, da služijo čredi kot modri pastirji. Glede na to, da marsikaj terja njihov čas in pozornost, se lahko zgodi, da težko najdejo čas za redno preučevanje. Toda če služiš kot starešina, ali si trdno prepričan, da je tvoje poučevanje lahko koristno in resnično ter v skladu s spoznanjem in uvidom samo, če temelji na Božji Besedi in na smernicah, dobljenih od razreda zvestega in preudarnega sužnja? Kaj boš naredil, če opaziš, da nisi več tako zavzet pri svojem osebnem preučevanju, kot si bil nekoč, tako da boš še naprej drugačen od lažnih pastirjev iz Jeremijevih dni?

13. Zaradi česa je bil Jeremija dober učitelj in kaj se današnji krščanski pastirji lahko naučijo od njega?

¹³ Jeremijevo poučevanje je bilo učinkovito še zlasti zaradi ponazoritev, ki mu jih je Jehova naročil uporabiti. Kako nepozabno bi ga bilo videti, ko je treščil lončeno posodo ob tla in razglasil, da bo enako uničen Jeruzalem s svojimi prebivalci vred! (Jer. 19:1, 10, 11) Drug primer tega je lesen jarem, ki ga je izdelal in nosil, da bi ponazoril, kako bodo njegovi rojaki trpeli, ko si jih bodo Babilonci podjarmili. (Jer., pogl. 27–28) Res je, da starešinam v tvoji občini Bog ni naročil, naj storijo kaj dramatičnega, da bi ponazorili kakšno misel. Kljub temu gotovo ceniš, ko v svoje poučevanje vtkejo ustrezne ponazoritve in doživetja. Zares dobro zamišljene in ustrezne govorne figure in zgledi lahko sežejo poslušalcem v srce in jih spodbudijo k dejanjem.

14. a) Zakaj je Jeremija omenil gileadski balzam? b) Kako lahko krščanski starešine skrbijo za duhovno zdravje svojih bratov in sester?

¹⁴ Kako hvaležni smo lahko za pouk, ki ga dobimo od krščanskih pastirjev! Jeremija je videl, da njegovi rojaki potrebujejo duhovno zdravljenje. Vprašal je: »Ali v Gileádu ni balzama? Ali ni tam nobenega zdravnika?« (Jer. 8:22) V izraelski pokrajini Gilead, ki je ležala vzhodno od Jordana, so imeli dobesedni balzam. To aromatično rastlinsko olje je slovelo po svojih zdravilnih lastnostih in so ga navadno uporabljali kot dobrodejno mazilo za celjenje ran. Toda duhovnega zdravljenja ni bilo. Zakaj? Jeremija je opazil: »Preroki lažnivo prerokujejo in duhovniki teptajo ljudstvo s svojo oblastjo. Mojemu ljudstvu pa je to všeč.« (Jer. 5:31) Kako pa je danes? Ali se ti ne zdi, da je »v Gileádu« – da, v tvoji občini – vsekakor mogoče najti »balzam«? Dobrodejni balzam lahko primerjamo z oporo, ki jo skrbni krščanski pastirji nudijo, ko svoje brate in sestre ljubeče usmerjajo k svetopisemskim načelom, ko jih spodbujajo in ko molijo zanje in z njimi. (Jak. 5:14, 15)

15., 16. Zakaj tako dobesedna kot tudi duhovna čreda potrebujeta pastirjevo pozornost?

¹⁵ Predstavljaj si, kako vesel je dobesedni pastir, ko je za dolge ure marljivega dela nagrajen z novoskotenimi zdravimi jagnjeti! Vendar ve, da ta jagnjeta potrebujejo pozornost, da bi lepo napredovala. Poskrbeti mora, da so ustrezno nahranjena. Jagnjeta nekaterih pasem se skotijo z dolgimi repi, ki se utegnejo umazati z gnojem in drugo nesnago. Pastir želi, da so njegove živali čiste in zdrave, zato se lahko odloči, da jim skrajša repe. To stori karseda spretno, tako da jim po nepotrebnem ne povzroča bolečin. Tudi duhovni pastirji ljubeče skrbijo za ovce, pripadnike svoje občine. (Jan. 21:16, 17) Presrečni so, ko vidijo, da zainteresirani delajo potrebne korake, da bi postali pravi kristjani. Krščanski nadzorniki želijo, da so vse ovce – mlajše in starejše – zdrave in ustrezno nahranjene, zato jim nenehno posvečajo pozornost in ukrepajo, ko je to potrebno. K temu delu vsekakor spada to, da svoje brate in sestre spominjajo na to, kar »govori Jehova«, na to, kar uči Sveto pismo. (Jer. 2:2, 5; 7:5–7; 10:2; Titu 1:9)

¹⁶ Jeremija je potreboval pogum, da je razglasil Božje sporočilo. Enako ga potrebujejo tudi občinski nadzorniki, še posebej takrat, ko morajo spregovoriti, da bi brate in sestre obvarovali pred nevarnostjo. Na primer, duhovni pastir morda vidi, da je treba ukrepati, da se ne bi »novoskoteno jagnje« ali celo starejša »ovca« umazala s Satanovim svetom. Posameznik, ki je v nevarnosti, morda niti ne išče nasveta. Toda ali bi vesten starešina lahko kar mirno stal ob strani, medtem ko kdo iz njegove črede rine v težave? Seveda ne! Niti ne bi na to gledal zlahka, se pretvarjal, da je vse v redu, ko pa očitno ni in bi zaradi tega sovernik lahko naposled izgubil mir z Jehovom. (Jer. 8:11)

17. V katerem primeru in kako utegne pastir nameniti posebno pozornost posamezni ovci?

¹⁷ Če bi neprevidno ovco kaj navedlo, da bi se oddaljila od črede, bi jo pozoren pastir hitro usmeril nazaj na varno. (Beri Jeremija 50:6, 7.) Podobno se lahko zgodi, da mora nadzornik odločno, a ljubeče dopovedovati tistim, ki se izpostavljajo nevarnim okoliščinam. Na primer, morda opazi, da sta zaročenca večkrat sama, brez spremstva, v okoliščinah, ko bi ju lahko zaneslo poželenje. Prijazen in razumevajoč starešina jima lahko pomaga, da se bosta ognila takšnih nevarnih okoliščin. Medtem ko pazi, da ju ne bi česa obtoževal, ju lahko opozori na morebitne okoliščine, ki bi lahko privedle do vedenja, ki ga Jehova sovraži. Zvesti starešine tako kot Jeremija obsojajo to, kar obsoja Bog. Pri tem posnemajo Jehova, ki je brez ostrih besed rotil svoje ljudstvo po svojem preroku: »Prosim, ne počenjajte teh gnusob, ki jih sovražim!« (Jer. 5:7; 25:4, 5; 35:15; 44:4) Ali zares ceniš to, da se ljubeči starešine zanimajo za čredo?

18. Kaj spodbudnega rojeva trud duhovnih pastirjev?

¹⁸ Seveda vsi niso poslušali Jeremija, ko jim je svetoval. Toda nekateri so ga. Na primer, ko je Baruh, Jeremijev prijatelj in tajnik, potreboval odločen nasvet, mu je Jeremija brez omahovanja svetoval. (Jer. 45:5) Kaj je obrodil njegov trud? Baruh si je pridobil Božje odobravanje in preživel uničenje Jeruzalema. Podobno lahko starešine to, da vidijo, da njihova pomoč sovernikom rojeva sadove, spodbudi, da se še naprej posvečajo življenje rešujočemu »opominjanju in poučevanju«. (1. Tim. 4:13, 16)

19., 20. Kaj so starešine dolžni storiti v zvezi s prestopniki?

¹⁹ Današnji nadzorniki imajo v občini tudi vlogo sodnikov. Kdaj pa kdaj se morda zgodi, da kdo v občini namerno greši. Takrat morajo starešine primerno ukrepati, pri tem pa si prizadevajo takega posameznika spodbuditi h kesanju. Jehova je prijazno, toda odkrito spodbujal tiste, ki so grešili, naj se odvrnejo od svoje hudobne poti. (Jer. 4:14) Če v občini kdo noče nehati z grešenjem, morajo nadzorniki ukrepati, da bi obvarovali čredo pred morebitnim kvarnim vplivom. Morda morajo, kot je rečeno v Svetem pismu, takšnega posameznika izobčiti. Jehova pričakuje od starešin, da v takšnih primerih ravnajo v skladu z njegovo pravico. Dobri kralj Josija je bil v tem zgleden. »Zavzemal se je za pravdo ubožca in reveža.« Posnemal je Božjo ljubezen do pravice. Zato je Jehova glede njegovih dejanj lahko vprašal: »Ali ne pomeni to poznati mene?« Josiju se je, zato ker je ravnal v skladu s pravico in pravičnostjo, »dobro godilo«. Mar ni res, da se počutiš varnejšega, ko si starešine v tvoji občini prizadevajo posnemati Josija? (Jer. 22:11, 15, 16)

²⁰ Bodi prepričan, da Jehova disciplinira prestopnike tako, kot je »primerno«. (Jer. 46:28) Skladno s tem morajo starešine sovernikom morda svetovati, jih opominjati ali pa karati, pač odvisno od okoliščin in stališča, ki ga imajo ti soverniki. Neskesanega prestopnika morajo morda celo izobčiti. V tem primeru starešine ne molijo javno za tistega, ki je izobčen in živi v grehu, saj bi bilo to nesmiselno.a (Jer. 7:9, 16) Kljub temu bodo izobčenemu pokazali, kako si lahko znova pridobi Božjo naklonjenost, s čimer bodo posnemali Boga. (Beri Jeremija 33:6–8.) Izobčenje utegne biti boleče, vendar smo lahko prepričani, da so Božja merila pravična in najboljša za vse. (Žal. 1:18)

21. V kakšnem stanju naj bi bila Božja čreda in kako lahko prispevaš k temu?

²¹ Če so občinski pastirji seznanjeni z navdihnjenimi Božjimi merili in ravnajo po njih, bo čreda dobro hranjena, zdrava in zaščitena. (Ps. 23:1–6) To, kar nam Jeremija pove o stališčih in motivih, tako primernih kot neprimernih, je lahko uporabno za krščanske nadzornike, medtem ko izpolnjujejo svojo tehtno odgovornost, namreč da skrbijo za Božje ovce. Zato se vsakdo od nas lahko vpraša: »Ali bom še naprej cenil ureditev, po kateri Jehova poučuje, vodi in ščiti svoje ljudstvo, tako da bom podpiral pastirje, ki pasejo čredo ,s spoznanjem in uvidom‘?« (Jer. 3:15; 23:4)