Nagnite srce k sprevidevnosti

»GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost [sprevidevnost, NW].« (PREGOVORI 2:6)

 1. Kako lahko nagnemo srce k sprevidevnosti?

JEHOVA je naš Veliki poučevalec. (Izaija 30:20, 21, NW) Toda kaj moramo narediti, da bi nam to »spoznanje Božje«, razodeto v Njegovi Besedi, tudi koristilo? Med drugim moramo ,nagniti svoje srce k sprevidevnosti‘ (NW), srčno si moramo želeti, da bi si pridobili to vrlino in jo kazali. Našli pa jo bomo pri Bogu, saj je modrijan rekel: »GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in [sprevidevnost, NW].« (Pregovori 2:1–6) Kaj pa so spoznanje, modrost in sprevidevnost?

 2. a) Kaj je spoznanje? b) Kako bi vi definirali modrost? c) Kaj je sprevidevnost?

² Spoznanje je poznavanje dejstev, ki si jih pridobimo z izkušnjami, opazovanjem ali preučevanjem. Modrost je sposobnost to spoznanje udejanjati. (Matevž 11:19) Kralj Salomon je pokazal modrost, ko sta ženski zahtevali zase istega otroka in je s poznavanjem materine vdanosti svojemu potomcu rešil ta spor. (1. kraljev 3:16–28) Sprevidevnost pa zaznamuje »ostrino presoje«. Je »sposobnost oziroma zmožnost uma, da razločuje stvari«. (Webster’s Universal Dictionary) Če nagnemo srce k sprevidevnosti, nam jo bo Jehova dal po svojem Sinu. (2. Timoteju 2:1, 7) Kako pa lahko sprevidevnost vpliva na različne vidike življenja?

Sprevidevnost in naš govor

 3. Kako bi vi pojasnili Pregovore 11:12, 13 in kaj pomeni biti »brez srca«?

³ Sprevidevnost nam pomaga doumeti, da je »čas molčanja in čas govorjenja«. (Propovednik 3:7) Poleg tega nas ta vrlina navaja, da pazimo, kaj rečemo. V Pregovorih 11:12, 13, Slovenski standardni prevod, piše: »Kdor je brez pameti [srca, NW], zaničuje svojega bližnjega, razumen [zelo sprevideven, NW] mož pa molči. Kdor hodi kot obrekovalec, izdaja skrivnost, kdor je zanesljivega duha, skriva besedo.« Zares, moški ali ženska, ki zaničuje sočloveka, je »brez srca«. Po leksikografu Wilhelmu Geseniusu takšnemu posamezniku »manjka razuma«. On ali ona ne zna zdravo presojati in tukaj uporabljeni izraz ,srce,‘ kaže, da takšnemu primanjkuje pozitivnih vrlin notranjega človeka. Če kdo, ki se ima za kristjana, nespametno govori in se to prelevi že v obrekovanje oziroma sramotenje, morajo postavljeni starešine ukrepati, da bi iz občine odpravili takega nezdravega duha. (3. Mojzesova 19:16; Psalm 101:5; 1. Korinčanom 5:11)

 4. Kaj sprevidevni in zvesti kristjani naredijo z zaupnimi informacijami?

⁴ ,Zelo sprevidevni‘ posamezniki so v nasprotju s tistimi, ki so »brez srca«, raje tiho, kadar je to primerno. Oni ne izdajajo zaupnih pogovorov. (Pregovori 20:19) Vedo, da lahko nenadzorovano govorjenje škodi, zato so »zanesljivega duha«. Zvestovdani so sovernikom in ne širijo zaupnih zadev, ki bi lahko sovernike spravile v nevarnost. Če sprevideven kristjan dobi kakršno koli zaupno informacijo v zvezi z občino, jo obdrži zase, dokler Jehovova organizacija ne meni, da jo lahko po svojih publikacijah objavi.

Sprevidevnost in naše vedenje

 5. Kako gledajo na razpuščenost ,bedaki‘ in zakaj?

⁵ Biblijski pregovori nam pomagajo uporabljati sprevidevnost in se ogibati neprimernega vedenja. Tako na primer v Pregovorih 10:23, EI, beremo: »Bedaku je zabava počenjati hudobijo, a razumnemu [sprevidevnemu, NW] možu biti moder.« Katerim je takšna razpuščenost kakor »zabava«, so slepi in ne vidijo napačnosti svoje poti, poleg tega pa Boga zavračajo kot tistega, kateremu moramo dajati odgovor. (Rimljanom 14:12) Takšni ,bedaki‘ gredo v svojem popačenem razglabljanju tako daleč, da si začnejo domišljati, da Bog ne vidi njihovih prestopkov. Z dejanji v bistvu govorijo: »Ni Boga.« (Psalm 14:1–3; Izaija 29:15, 16) Ker se ne pustijo voditi božanskim načelom, jim manjka sprevidevnosti in stvari ne morejo soditi pravilno. (Pregovori 28:5)

 6. Zakaj je razpuščenost neumnost in kako bomo gledali nanjo, če smo sprevidevni?

⁶ ,Sprevideven mož‘ pa se zaveda, da razpuščenost ni »zabava« ali igra. Ve, da to Bogu ni všeč in da lahko razdre naš odnos z njim. Tako vedenje je neumno, ker ljudi oropa samospoštovanja, razdira zakonske zveze, škoduje tako razumu kot telesu in vodi do izgube duhovnosti. Zato nagnimo srce k sprevidevnosti in se ogibajmo vsakršne razpuščenosti ali nemoralnosti. (Pregovori 5:1–23)

Sprevidevnost in naš duh

 7. Naštejte nekaj fizičnih posledic jeze.

⁷ Z nagibanjem srca k sprevidevnosti tudi laže nadzorujemo svojega duha. »Počasni za jezo je poln razuma [sprevidevnosti, NW],« beremo v Pregovorih 14:29, »nagli [nepotrpežljivi, NW] pa pospešuje neumnost.« Eden izmed razlogov, zakaj se sprevideven človek ogiba nenadzorovane jeze je ta, da takšna jeza fizično škodljivo vpliva. Zviša nam lahko krvni pritisk in povzroči dihalne težave. Zdravniki pravijo, da sta jeza in bes čustvi, ki pospešujeta oziroma povzročata težave, kot so astma, kožne bolezni, prebavne motnje in čiri.

 8. Do česa lahko vodi nepotrpežljivost, toda kako nam lahko sprevidevnost pri tem pomaga?

⁸ Vendar pa zdravstvene težave ne bi smele biti edini razlog, da smo sprevidevni in ,počasni za jezo‘. Nepotrpežljivost lahko namreč vodi do neumnih dejanj, ki jih bomo kasneje obžalovali. Sprevidevnost pa nas bo navedla, da bomo pomislili tudi na posledice nebrzdanega govorjenja ali nepremišljenega vedenja in nas tako obvarovala pred ,pospeševanjem neumnosti‘, ker bi delali kaj nespametnega. Sprevidevnost nam še zlasti pomaga uvideti, da si lahko z besnenjem samo vznemirimo miselne procese in zaradi tega ne znamo več zdravo presojati. Tako ne bomo več sposobni delati božanske volje in živeti po Božjih pravičnih načelih. Zares, s popuščanjem nenadzorovani jezi si škodujemo duhovno. Pravzaprav spadajo »izbruhi jeze« (NW) med ostudna »dela mesa«, ki nam onemogočajo, da bi podedovali Božje kraljestvo. (Galatom 5:19–21) Zato bodimo sprevidevni kristjani in kot takšni ,hitri za poslušanje, počasni za govorjenje, počasni za jezo‘. (Jakob 1:19)

 9. Kako lahko s sprevidevnostjo in bratoljubjem premagamo različna mnenja?

⁹ Če pa se že razjezimo, nas bo lahko sprevidevnost opozorila, naj bomo tiho, tako da bi se ognili prepiru. V Pregovorih 17:27, SSP, piše: »Kdor brzda svoje besede, ljubi spoznanje, kdor je mirnega duha, je razumen [sprevideven, NW] človek.« Sprevidevnost in bratoljubje nam bosta pomagala uvideti potrebo po nadzorovanju nagnjenja, da bi bleknili kaj škodljivega. Če pa smo že izbruhnili, nas bosta ljubezen in ponižnost navedli, da se bomo opravičili in poravnali storjeno škodo. Kaj pa, če nas je kdo užalil? Mirno in ponižno se na samem pogovorimo z njim, pri čemer naj nam bo glavni cilj mir. (Matevž 5:23, 24; 18:15–17)

Sprevidevnost in naša družina

10. Kakšno vlogo imata modrost in sprevidevnost v družinskem življenju?

¹⁰ Družinski člani morajo biti modri in sprevidevni, saj ti vrlini krepita oziroma zidata družinsko skupnost. V Pregovorih 24:3, 4, SSP, beremo: »Modrost zida hišo, razumnost [sprevidevnost, NW] jo utrjuje. Spoznanje polni shrambe z vsem dragocenim in žlahtnim imetjem.« Modrost in sprevidevnost sta za uspešno družinsko življenje kot zelo kvalitetna zidaka. Krščanskim staršem lahko namreč sprevidevnost pomaga, da bodo iz svojih otrok izvlekli občutke in skrbi. Poleg tega je sprevideven človek tudi komunikativen, zna prisluhniti ter se vživeti v občutke in misli svojega zakonskega tovariša. (Pregovori 20:5)

11. Kako lahko sprevidevna žena »zida hišo svojo«?

¹¹ Modrost in sprevidevnost sta nesporno bistveni za srečno družinsko življenje. Tako na primer v Pregovorih 14:1 piše: »Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.« Modra in sprevidevna žena, ki je ustrezno podložna svojemu možu, si bo zelo prizadevala za dobro domačih in bo s tem pomagala zidati svojo družino. Med drugim lahko »zida hišo svojo« tako, da o možu vedno govori le najboljše, saj ga bodo tako drugi vedno bolj spoštovali. Sposobna in sprevidevna žena, ki čuti strahospoštovanje do Jehova, si res zasluži hvalo. (Pregovori 12:4; 31:28, 30)

Sprevidevnost in naša pot v življenju

12. Kako gledajo na neumnost tisti, ki ,nimajo srca‘, in zakaj?

¹² Sprevidevnost nam pomaga v vseh zadevah stopati po pravi poti. To je nakazano tudi v Pregovorih 15:21, SSP, kjer beremo: »Bedaštvo je veselje temu, ki nima razumnosti [srca, NW], pameten [sprevideven, NW] človek pa hodi naravnost.« Kako naj razumemo ta pregovor? Neumnim moškim, ženskam in mladim je bedaštvo oziroma neumnost v veselje. Takšni ,nimajo srca‘ oziroma jim manjka pravega motiva, in so tako nespametni, da v neumnosti uživajo.

13. Kaj je Salomon sprevidel glede smejanja in neresnosti?

¹³ Izraelski sprevidevni kralj Salomon je spoznal, da je neresnost zelo malo vredna. Priznal je: »Rekel sem v srcu svojem: Daj le, da te izkusim z veseljem; uživaj, kar je dobro! A glej, tudi to je ničemurnost. Smehu sem dejal, da je nespamet, in veselju, kaj pač napravi?« (Propovednik 2:1, 2) Salomon je bil sprevideven mož in je kot takšen ugotovil, da veselje in smeh sama po sebi še ne prinašata zadovoljstva, ker nas ne moreta pristno in trajno osrečiti. Morda bomo s smehom začasno pozabili na težave, toda te lahko kasneje zopet pridejo na dan in takrat bodo morda še večje. Salomon je upravičeno govoril o smejanju kot o ,nespameti‘. Zakaj? Ker lahko nepremišljeno smejanje zasenči zdravo presojo. Lahko nas navede, da postanemo brezbrižni do zelo resnih stvari. Za takšno veselje, ki nas spominja na govorjenje in vedenje dvornega norčka, pa nikakor ne moremo reči, da je nekaj vrednega. Če bomo sprevideli bistvo Salomonovega poskusa s smehom in veseljem, nam bo to pomagalo, da ne bomo postali »veselje bolj ljubeči nego Boga«. (2. Timoteju 3:1, 4)

14. Kako sprevideven človek hodi »naravnost«?

¹⁴ Kako pa, da sprevideven človek hodi »naravnost«? Duhovna sprevidevnost in udejanjanje božanskih načel vodi ljudi po poti značajnosti in poštenosti. Wolfova Biblija kar odkrito pove: »Neumnemu neumnost veselje dela; pameten človek pa gre naravnost svojo pot.« »Sprevideven človek« si dela ravno pot in je sposoben razlikovati med pravilnim in napačnim, ker v življenju udejanja Božjo Besedo. (Hebrejcem 5:14; 12:12, 13)

Sprevidevnost vedno iščite pri Jehovu

15. Kaj se naučimo iz Pregovorov 2:6–9?

¹⁵ Vsi moramo priznati, da smo nepopolni, in duhovno sprevidevnost iskati pri Jehovu, če želimo v življenju hoditi po poti značajnosti. V Pregovorih 2:6–9 piše: »GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost [sprevidevnost, NW]. On je zavaroval uspeh poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno, da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih. Tedaj boš razumel pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo.« (Primerjaj Jakob 4:6.)

16. Zakaj ni ne modrosti ne sprevidevnosti ne svéta nasproti Jehovu?

¹⁶ Ker priznavamo, da smo odvisni od Jehova, si z globokim kopanjem po njegovi Besedi ponižno prizadevajmo sprevideti njegovo voljo. On ima namreč v lasti absolutno modrost in njegov nasvet je vedno koristen. (Izaija 40:13; Rimljanom 11:34) V resnici je vsak nasvet, ki mu nasprotuje, brez vrednosti. V Pregovorih 21:30, SSP, beremo: »Ni modrosti ne razumnosti [sprevidevnosti, NW] ne svéta nasproti GOSPODU.« (Primerjaj Pregovori 19:21.) Samo duhovna sprevidevnost, ki si jo razvijamo s preučevanjem Božje Besede po publikacijah ,zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW), nam bo v življenju pomagala hoditi po pravi poti. (Matevž 24:45–47) Zato usmerjajmo svojo življenjsko pot v skladu z Jehovovim nasvetom in se zavedajmo, da nasproten nasvet, pa naj je videti še tako verodostojen, ne more stati zoper Njegovo Besedo.

17. Kakšna je lahko posledica napačnega nasveta?

¹⁷ Sprevidevni kristjani se pri svetovanju zavedajo, da mora biti nasvet trdno utemeljen z Božjo Besedo ter da morajo v zvezi s tem preučiti Biblijo in poglobljeno premišljevati, preden odgovorijo na vprašanje. (Pregovori 15:28) Napačen odgovor na vprašanje o kaki resni zadevi lahko namreč povzroči veliko škode. Zato krščanski starešine potrebujejo duhovno sprevidevnost in morajo moliti za Jehovovo vodstvo, ko si prizadevajo sovernikom duhovno pomagati.

Bogatite se z duhovno sprevidevnostjo

18. Kako lahko s sprevidevnostjo ohranimo duhovno ravnovesje, kadar se v občini pojavi kak problem?

¹⁸ Če želimo Jehovu ugajati, potrebujemo »razum [sprevidevnost, NW] v vsem«. (2. Timoteju 2:7) Z željnim preučevanjem Biblije ter podrejanjem vodstvu Božjega duha in organizacije bomo lahko sprevideli, kaj narediti v razmerah, ki bi nas lahko speljale na napačno pot. Denimo, da se v občini neke zadeve ni uredilo tako, kot bi se po naše morala. Z duhovno sprevidevnostjo bomo uvideli, da to ni razlog, da bi se nehali družiti z Jehovovim ljudstvom in služiti Bogu. Pomislite samo na prednost, da služimo Jehovu, na našo duhovno svobodo, na radost, ki jo lahko doživljamo kot kraljestveni oznanjevalci. Z duhovno sprevidevnostjo bomo na stvari začeli gledati v pravi luči ter se zavedali, da smo posvečeni Bogu in bi zato morali naš odnos z njim negovati neglede na to, kaj delajo drugi. Če problema teokratično ne moremo rešiti, moramo potrpežljivo čakati, da bo zadevo razjasnil Jehova. Namesto da se vsemu odpovemo ali da se vdamo obupu, ,čakajmo Boga‘. (Psalm 42:5, 11)

19. a) Kaj je bistvo Pavlove molitve za Filipljane? b) Kako nam lahko sprevidevnost pomaga, če vsega ne razumemo povsem?

¹⁹ Duhovna sprevidevnost nam pomaga, da ostanemo zvestovdani Bogu in njegovemu ljudstvu. Pavel je filipljanskim kristjanom rekel: »Za to molim, da naj ljubezen vaša še bolj in bolj raste v [točnem, NW] spoznanju in slehernem razumu [vsej sprevidevnosti, NW], da presojate, kaj je boljše in kaj ne [kaj je pomembnejše, NW]; da bodete čisti in brez spotikljaja za dan Kristusov.« (Filipljanom 1:9, 10) Da bi pravilno razglabljali, potrebujemo ,točno spoznanje in vso sprevidevnost‘. Grška beseda, ki jo prevajamo s »sprevidevnost«, označuje »tankočutno moralno dojemanje«. Kadar se kaj naučimo, želimo dojeti, kako je to povezano z Bogom in Kristusom, in poglobljeno premišljevati, kako to poveličuje Jehovovo osebnost in Njegove priprave. Tako si bomo pridobivali vedno več sprevidevnosti in si krepili cenjenje do vsega, kar sta Bog Jehova in Jezus Kristus naredila za nas. Če česa ne razumemo povsem, nam bo sprevidevnost pomagala doumeti, da se ne smemo odpovedati veri v vse pomembne stvari, ki smo se jih naučili o Bogu, Kristusu in božanskem namenu.

20. Kako se lahko bogatimo z duhovno sprevidevnostjo?

²⁰ Z duhovno sprevidevnostjo se bomo bogatili, če bomo misli in dejanja vedno usklajevali z Božjo Besedo. (2. Korinčanom 13:5) Če bomo to delali konstruktivno, nam bo to pomagalo, da bomo ponižni, ne pa dogmatični in kritični do drugih. Poleg tega nas bo sprevidevnost navedla, da bomo opomin sprejeli sebi v korist in se prepričali o pomembnejših stvareh. (Pregovori 3:7) Zato si prizadevajmo napolniti se s točnim spoznanjem Jehovove Besede, da bi Mu ugajali. Tako bomo lahko razločevali med pravilnim in napačnim, dognali, kaj je zares pomembno, in bili zvestovdani dragocenemu odnosu z Jehovom. In vse to je mogoče, če nagnemo srce k sprevidevnosti. Kljub temu pa je potrebno še nekaj. Dovoliti moramo, da nas sprevidevnost varuje.

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj naj bi srce nagnili k sprevidevnosti?

◻ Kako lahko sprevidevnost vpliva na naš govor in vedenje?

◻ Kako lahko sprevidevnost vpliva na našega duha?

◻ Zakaj naj bi sprevidevnost vedno iskali pri Jehovu?

[Slika na strani 13]

S sprevidevnostjo laže nadzorujemo svojega duha

[Slika na strani 15]

Sprevidevni kralj Salomon je uvidel, da neresnost ne more zares zadovoljiti