Biblijsko gledišče

Ali se Bog spreminja?

ANTROPOLOG George Dorsey je Boga »Stare zaveze« opisal kot »okrutnega Boga«. Dodal je: »Jahve je [. . .] skrajno neprivlačen. Je Bog plenilcev, mučiteljev, vojščakov, podjarmljanja.« Tudi drugi so sklenili podobno glede Boga »Stare zaveze« – Jahveja ali Jehova. Zato se danes nekateri sprašujejo, ali je bil Jehova res krut Bog, ki je kasneje spremenil svoj značaj ter postal ljubeč in usmiljen Bog »Nove zaveze«.

Takšna predstava o biblijskem Bogu ni nova. Prvi jo je predstavil Markion, navidezni gnostik iz drugega stoletja n. š. Markion je zavračal Boga »Stare zaveze«. Imel ga je za nasilnega in maščevalnega, za tirana, ki gmotno nagrajuje tiste, ki ga častijo. Po drugi strani pa je Markion Boga »Nove zaveze«, kakor se je razodel po Jezusu Kristusu, opisoval kot popolnega Boga, kot Boga čiste ljubezni in usmiljenja, milosti in odpuščanja.

Jehova sprejme izziv spremenjenih razmer

Božje ime Jehova pomeni »On povzroča, da postaja«. To pomeni, da Jehova povzroča, da postane Izpolnjevalec vseh svojih obljub. Ko je Mojzes vprašal Boga za njegovo ime, mu je ta še podrobneje pojasnil pomen svojega imena: »Izkazoval se bom, kakršnega se bom izkazoval.« (2. Mojzesova 3:14, NW) Rotherham to prevede takole: »Postal bom, kar koli me je volja.«

Jehova torej hoče postati kar koli je treba, da bi izpolnil svoje pravične namene in obljube. Dokaz za to je dejstvo, da ima raznovrstne nazive in opisne izraze: Jehova nad vojskami, Sodnik, Suveren, Ljubosumni, Suvereni gospod, Stvarnik, Oče, Veliki poučevalec, Pastir, Poslušalec molitev, Odkupitelj, srečni Bog in še mnoga druga. Odločil se je postati vse to in še več, da bi izpolnil svoje ljubeče namene. (2. Mojzesova 34:14, Ekumenska izdaja; Sodniki 11:27; Psalm 23:1; 65:2; 73:28, NW; 89:26; Izaija 8:13; 30:20, NW; 40:28; 41:14; 1. Timoteju 1:11, NW)

Ali to potem pomeni, da se Božja osebnost oziroma merila spreminjajo? Ne. Glede Boga v Jakobovem listu 1:17 piše: ‚Pri njem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.‘ Kako je lahko Bog sprejel izziv raznih razmer, ko pa se sam ne spreminja?

Primer skrbnih staršev, ki v prid svojih otrok privzemajo različne vloge, ponazarja, kako je to mogoče. Roditelj je lahko v enem samem dnevu kuhar, gospodinja, elektrikar, pestunja, prijatelj, učitelj, vzgojitelj in še mnogo več. Kadar roditelj privzame katero od teh vlog, ne spremeni osebnosti; enostavno se prilagodi nastalim potrebam. In isto velja za Jehova, le da v veliko večjem obsegu. On lahko v prid svojih stvarjenj postane kar koli hoče, da bi izpolnil svoj namen. (Rimljanom 11:33)

Jehova se denimo v Hebrejskih in Krščanskih grških spisih razodeva kot Bog ljubezni in usmiljenja. Prerok Miha iz osmega stoletja pr. n. š. je glede njega vprašal: »Kdo je, Bog mogočni, enak tebi, ki odpuščaš krivico in izpregleduješ prestopek ostanku dediščine svoje? Ti ne držiš jeze vekomaj, ker se veseliš milosti.« (Miha 7:18) Podobno je apostol Janez zapisal znane besede: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8)

Po drugi strani pa je Jehova v obeh delih Biblije predstavljen kot pravični Sodnik tistih, ki znova in znova hudo in neskesano kršijo njegove zakone in škodijo drugim. ‚[Jehova] pogublja vse brezbožnike,‘ je rekel psalmist. (Psalm 145:20) Podobno piše tudi v Janezovem evangeliju 3:36: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.«

Še vedno ima iste lastnosti

Jehovova osebnost in njegove glavne lastnosti (ljubezen, modrost, pravica in moč) se ne spreminjajo. Jehova je izraelskemu ljudstvu dejal: »Jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:6) To je izrekel kakih 3500 let po ustvaritvi človeka. V skladu s to njegovo izjavo nam podrobna preiskava Biblije kot celote odkrije, da se Božja merila in lastnosti ne spreminjajo. Osebnost Boga Jehova se s stoletji ni nič omehčala, saj takšno mehčanje sploh ni bilo potrebno.

Božja odločenost, da bo ostal pravičen, kar je razvidno iz celotne Biblije, ni danes nič manjša, niti ni njegova ljubezen kaj večja, kot je bila na začetku njegovega ukvarjanja z ljudmi v Edenu. Razlike v njegovi osebnosti, ki se na videz kažejo v različnih delih Biblije, so v resnici različni vidiki iste nespremenljive osebnosti. Do tega je prihajalo zaradi različnih okoliščin in ljudi, s katerimi se je Jehova ukvarjal, zaradi česar je moral spreminjati stališče ali odnos.

Sveto pismo torej jasno kaže, da se Božja osebnost v stoletjih ni prav nič spremenila in da se tudi v prihodnje ne bo. Jehova je vrhovno utelešenje stanovitnosti in doslednosti. Nanj se je vedno moč zanesti in mu zaupati. Vedno se lahko opremo nanj.

[Slike na straneh 16, 17]

Isti Bog, ki je uničil Sodomo in Gomoro, . . .

. . . bo vzpostavil pravični novi svet