Zakaj naj se varujemo malikovanja
»Otročiči, varujte se malikov!« (1. JANEZOV 5:21)
1. Zakaj v čaščenju Jehova ni malikovanja?
JEHOVA ni kovinski, lesen ali kamnit malik. Ne stanuje v templju na zemlji. Ker je vsemogočen Duh, neviden ljudem, ga ne moremo upodobiti. Zato mora biti čisto čaščenje Jehova povsem brez malikovanja (2. Mojzesova 33:20; Dejanja apostolov 17:24; 2. Korinčanom 3:17).
2. Kaj bi se bilo prav vprašati?
2 Če si Jehovov častilec, se verjetno sprašuješ: ,Kaj je malikovanje? Kako so se ga Jehovovi služabniki izogibali v preteklosti? Zakaj naj se varujemo malikovanja?‘
Kaj je malikovanje
3., 4. Kako lahko definiramo malikovanje?
3 Malikovanje na splošno zajema ceremonijo ali obred. To je klanjanje, navezanost, čaščenje oziroma oboževanje malika. Kaj pa je malik? Podoba, ki kaj predstavlja, simbol, ki je objekt vdanosti. Ljudje običajno malikujejo resnično ali izmišljeno višjo silo, za katero verjamejo, da živi (človek, žival ali organizacija); obožujejo pa tudi nežive reči (sila ali neživa narava).
4 Hebrejske besede, ki so v Svetem pismu uporabljene za malike, so prezirljive ali pa poudarjajo ničvrednost. Na primer: »rezana podoba« (dobesedno: rezbarija), »ulit kip, podoba ali malik« (odlitek), »grozen malik«, »ničev malik« (dobesedno: ničevost) in »gnojen malik«. Grška beseda eídolon se prevaja z »malik«.
5. Zakaj lahko rečemo, da vse podobe niso maliki?
5 Niso vse podobe maliki. Sam Bog je naročil Izraelcem, naj napravijo za skrinjo zaveze dva zlata keruba, ter naj na notranji od desetih preprog za sveti šotor in na zavesi, ki je ločevala sveto od presvetega, izvezejo podobe teh duhovnih stvarjenj (2. Mojzesova 25:1, 18; 26:1, 31-33). Te vezenine, ki so bile predvsem simbol nebeških kerubov, so videli samo službujoči duhovniki (primerjaj Hebrejcem 9:24, 25). Očitno je, da teh podob v svetem šotoru niso smeli častiti, saj tudi sami pravični angeli ne sprejemajo čaščenja (Kološanom 2:18; Razodetje 19:10; 22:8, 9).
Jehovovo mnenje o malikovanju
6. Kako Jehova gleda na malikovanje?
6 Jehovovi služabniki se varujejo malikovanja, ker Jehova nasprotuje vsem malikovalskim navadam. Bog je zapovedal Izraelcem, naj si ne delajo podob za čaščenje. V deseterih zapovedih najdemo tele besede: »Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršne koli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih in jim ne služi! Kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorim krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa milost do tisočerega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo.« (2. Mojzesova 20:4-6, EI)
7. Zakaj Jehova nasprotuje malikovanju?
7 Zakaj Jehova nasprotuje malikovanju? Načelno zaradi tega, ker terja izključno vdanost; to odkriva že druga zapoved. Vrhu tega je po preroku Izaiju dejal: »Jaz sem Gospod [Jehova, NW], to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.« (Izaija 42:8) Nekoč je malikovalstvo Izraelce tako zapeljalo, da so »darovali . . . svoje sinove in svoje hčere demonom« (Psalm 106:36, 37, J. Krašovec). Malikovalci torej zanikajo, da je Jehova pravi Bog, za povrh pa še služijo njegovemu največjemu nasprotniku Satanu in demonom.
Zvestovdani v preskušnji
8. S kakšno preskušnjo so se srečali Hebrejci Šadrah, Mešah in Abednego?
8 Zvestovdanost do Jehova nas spodbuja, da se pazimo malikovanja. To ponazarja dogodek, ki je zapisan v 3. poglavju Danijela. Babilonski kralj Nebukadnesar je ob odkritju velike zlate podobe, ki jo je dal postaviti, sklical vse uradnike svojega cesarstva. Tudi Šadraha, Mešaha in Abednegoja — tri hebrejske upravnike babilonskega okrožja. Na glas instrumentov so se morali vsi navzoči pokloniti pred podobo. Tako je resnični babilonski bog, Satan, hotel prisiliti tri Hebrejce, da se priklonijo podobi, ki je predstavljala babilonsko cesarstvo. Zamisli si, da si tam.
9., 10. a) Kako so se opredelili trije Hebrejci in kako so bili nagrajeni? b) Kako lahko doživetje treh Hebrejcev opogumi Jehovove priče?
9 Glej! Trije Hebrejci stojijo. Spominjajo se Božjega zakona, ki prepoveduje izdelovanje in klanjanje malikom ali rezanim podobam. Nebukadnesar jim da ultimat: pokloniti se ali umreti! Zvestovdani Jehovu so rekli: »Ako nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo iz goreče, razbeljene peči in iz tvoje roke, o kralj, rešil. Ako pa tega ne bo storil, vedi, o kralj, da tvojega boga ne bomo častili, ne zlate podobe, ki si jo postavil, molili.« (Danijel 3:16-18, EI)
10 Te zvestovdane Božje služabnike so vrgli v razbeljeno peč. Nebukadnesar je bil začuden, ko je videl, da v peči hodijo štirje ljudje, zato je poklical tri Hebrejce ven; in ti so prišli nepoškodovani. Tedaj je kralj vzkliknil: »Hvaljen bodi Bog Sadrahov, Mesahov in Abednegov, ki je poslal angela svojega [četrto osebo v peči] in otel služabnike svoje, ki so upali vanj in prestopili povelje kraljevo in žrtvovali telesa svoja, da ne bi služili nobenemu bogu in ga ne molili razen le svojega Boga. . . . zato ker ni drugega boga, ki more tako rešiti kakor ta.« (Daniel 3:28, 29) Neoporečnost teh treh Hebrejcev opogumlja današnje Jehovove priče, da so zvestovdane Bogu, nevtralne do sveta in da ne malikujejo (Janez 17:16).
Maliki izgubijo pravdo
11., 12. a) Kaj je o Jehovu in maliških bogovih zapisal Izaija? b) Kako so se bogovi narodov obnesli, ko jih je Jehova izzval?
11 Čaščenje malikov je nekoristno, tudi zaradi tega se je prav paziti malikovanja. Nekateri maliki, ki jih je naredil človek, so morda videti kakor živi: imajo usta, oči in ušesa, toda ne morejo govoriti, gledati ali slišati in za svoje privržence ne morejo storiti prav ničesar (Psalm 135:15-18). To se je pokazalo v osmem stoletju p.n.š., ko je Božji prerok v Izaija 43:8-28 zapisal pravdo med Jehovom in mališkimi bogovi. Ena stranka je bilo Božje ljudstvo Izrael, druga pa posvetni narodi. Jehova je pozval krive bogove narodov, naj točno povejo »poprej napovedano« po prerokbah. Nihče ni zmogel tega. Jehova se je zatem obrnil k svojemu ljudstvu in rekel: »Vi ste moje priče . . . in jaz sem Bog.« (EI) Narodi niso mogli dokazati, da so njihovi bogovi obstajali pred Jehovom ali da lahko prerokujejo. Jehova pa je napovedal razrušenje Babilona in osvoboditev svojega zasužnjenega ljudstva.
12 V Izaiju 44:1-8 so Božji osvobojeni služabniki izjavili, da ,so Gospodovi‘. Sam Jehova je rekel: »Jaz sem prvi in jaz sem poslednji, razen mene ni Boga.« Mališki bogovi niso imeli na to nič reči. Jehova spet reče svojemu ljudstvu: »In vi ste mi priče,« ter pristavi: »ali je Bog razen mene? Ne, ni nobene Skale.« (EI)
13. Kaj malikovalstvo razodeva o malikovalcu?
13 Malikovanja se varujemo tudi zato, ker je nespametno. Malikovalec si izbere drevo, nekaj ga porabi za boga, ki ga bo častil, nekaj pa za drva, da si bo pripravil hrano (Izaija 44:9-17). Kako neumno! Izdelovalca in privrženca maliških bogov je lahko sram tudi zaradi tega, ker ne more dokazati božanskosti svojih božanstev. Jehovova božanskost pa sploh ni vprašljiva; ni le napovedal osvoboditve svojega ljudstva iz Babilona, temveč je to tudi uresničil. Jeruzalem je bil spet naseljen, judovska mesta ponovno pozidana, babilonska ,globočina‘ — Evfrat — je usahnila in ni več ščitila mesta (Izaija 44:18-27). Bog je še napovedal, da bo Babilon zavzel Perzijec Kir, in tudi to se je zgodilo (Izaija 44:28–45:6).
14. Kaj se bo na Vesoljnem vrhovnem sodišču za vedno dokazalo?
14 Mališka božanstva so izgubila pravdo glede božanskosti. Kar je doletelo Babilon, bo zagotovo doletelo tudi njegovega današnjega dvojnika, veliki Babilon, svetovno krivoversko kraljestvo. Skupaj s svojimi bogovi, verskim okrasjem in maliki bo kmalu za vedno izginil (Razodetje 17:12–18:8). Na Vesoljnem vrhovnem sodišču bo tedaj za vedno dokazano, da je edino Jehova živi in pravi Bog, ki spolnjuje svojo preroško Besedo.
Žrtve demonom
15. Kakšen odnos do malikovanja se zrcali v odločitvi svetega duha in vodilnega telesa prvega stoletja?
15 Jehovovo ljudstvo ne malikuje tudi zaradi tega, ker ga vodita Božji duh in organizacija. Vodilno telo Jehovovih služabnikov v prvem stoletju je naročilo sokristjanom: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila: Vzdržite se tega, kar je bilo darovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali. Pozdravljeni!« (Apostolska dela 15:28, 29, EI)
16. S svojimi besedami obnovi Pavlove besede o maliških žrtvah.
16 Malikovanja se pazimo tudi zato, ker nočemo imeti opravka z demonizmom. Apostol Pavel je glede Gospodove večerje takole naročil korintskim kristjanom: »Bežite od malikovalstva! . . . Kelih blagoslova, ki ga blagoslavljamo, ni li deležnost krvi Kristusove? Kruh, ki ga lomimo, ni li deležnost telesa Kristusovega? Ker je en kruh, smo eno telo mnogi, kajti vsi smo deležni tega enega kruha. Glejte Izraela po mesu: niso li, kateri jedo žrtve, deležniki oltarja? Kaj torej pravim? Da je mališka žrtva kaj? ali da je malik kaj? Nikakor, temuč kar žrtvujejo pogani, da žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da bodete vi deležniki zlih duhov. Ne morete piti keliha Gospodovega in keliha zlih duhov, ne morete biti deležni mize Gospodove in mize zlih duhov. Ali pa hočemo dražiti Gospoda? smo li močnejši od njega?« (1. Korinčanom 10:14-22)
17. V kakšnih okoliščinah je kristjan v prvem stoletju smel jesti meso živali, ki so bile žrtvovane malikom, in zakaj?
17 Takrat so del živali žrtvovali maliku, nekaj so je dobili duhovniki, nekaj pa so je pojedli častilci. Morda se je kaj tega mesa prodalo na trgu. Za kristjana ni bilo priporočljivo iti v mališki tempelj jest meso; čeprav ga ne bi jedel kot del obreda, bi lahko koga spotaknil ali pa bi sam zapadel v krivo čaščenje (1. Korinčanom 8:1-13; Razodetje 2:12, 14, 18, 20). Žrtvovanje živali maliku ni spremenilo mesa, zato ga je kristjan na trgu lahko kupil. Niti mu ni bilo potrebno spraševati, od kod je meso, ki mu ga je kdo postregel. Če pa mu je kdo rekel »to je darovano bogovom«, ni jedel, da ne bi koga spotaknil (1. Korinčanom 10:25-29, EI).
18. Kako so se tisti, ki so jedli mališke žrtve, družili z demoni?
18 Mnogi so menili, da je po žrtvenem obredu v mesu bog in da preide v telo tistega, ki na pojedini maliških častilcev jé to meso. Skupna jed utrjuje vezi med ljudmi, tako so tisti, ki so jedli žrtvovane živali, bili deležni oltarja in družabniki demonskih bogov, ki so jih maliki predstavljali. S takšnim malikovanjem so demoni odvračali ljudi od čaščenja edinega pravega Boga (Jeremija 10:1-15). Ni čudno, da Božje ljudstvo ni smelo imeti opravka z mališkimi žrtvami! Zvestovdanost do Boga, sprejemanje vodstva po njegovem svetem duhu in organizaciji, odločnost, da se ogibamo demonizma; to nas danes močno spodbuja, da se varujemo malikovanja.
Zakaj se je potrebno paziti
19. Katero malikovalsko početje je bilo razširjeno v antičnem Efezu?
19 Kristjani se vztrajno pazijo malikovanja; ima namreč veliko oblik in že eno samo malikovalsko dejanje lahko ogrozi njihovo vero. Apostol Janez je naročil sovernikom: »Varujte se malikov!« (1. Janezov 5:21) Ta nasvet so potrebovali, saj so jih obkrožale neštete oblike malikovanja. Janez je pisal iz Efeza, mesta, ki je bilo prepredeno z magičnimi navadami in legendami o krivih božanstvih. V Efezu je stalo eno izmed sedmerih čudes sveta: Artemidin tempelj, zavetišče zločincev in središče nemoralnih obredov. Filozof Heraklit iz Efeza je temačen pristop do templjevega oltarja povezoval s sramotno nizkotnostjo, tempeljsko moralo pa je označil za slabšo od zverske. Efeški kristjani so se morali torej odločno upirati demonizmu, nemorali in malikovanju.
20. Zakaj se je potrebno izogibati celo najnedolžnejših oblik malikovanja?
20 Kristjani se moramo zatrdno odločiti, da ne bomo sodelovali niti v najnedolžnejši obliki malikovanja, saj bi že z enim samim dejanjem, ki bi častilo Hudiča, podprli njegov ugovor, da ljudje v preskušnjah ne bodo ostali zvesti Bogu (Job 1:8-12). Ko je Satan pokazal Jezusu »vsa kraljestva sveta in njih slavo«, mu je rekel: »Vse to ti bom dal, če predme padeš in me počastiš.« (EI) Kristus je zavrnil to ponudbo in se tako v spornem vprašanju o vesoljni vrhovnosti postavil na Jehovovo stran, Hudiča pa ovrgel kot lažnivca (Matevž 4:8-11; Pregovori 27:11).
21. Česa zvesti kristjani niso hoteli narediti rimskemu cesarju?
21 Niti Jezusovi zgodnji sledilci niso hoteli z ničimer počastiti Satana in ga v spornem vprašanju podpreti. Čeprav so spoštovali vladne ,višje oblasti‘, niso hoteli zažigati kadila v čast rimskega cesarja, četudi jih je to stalo življenje (Rimljanom 13:1-7). Daniel P. Mannix je o tem pisal takole: »Malokateri kristjan se je odpovedal svoji veri, čeprav jim je bil v areni ves čas na voljo oltar, na katerem je gorel ogenj. Jetnik je moral samo potrositi ščepec dišave na ogenj in takoj je dobil potrdilo o daritvi, nato pa so ga spustili. Skrbno so mu tudi pojasnili, da s tem v resnici ne časti cesarja; da s tem pač samo prizna božanski značaj cesarja kot poglavarja rimske države. Vendar pa se skoraj noben kristjan ni okoristil te priložnosti za osvoboditev.« (Those About to Die, 137. stran) Ali bi ti popolnoma odklonil vsako malikovanje, če bi bil tako preskušen?
Ali se boš varoval malikovanja
22., 23. Zakaj bi se morali varovati malikovanja?
22 Kristjani se moramo varovati vseh oblik malikovanja. Jehova zahteva izključno vdanost. Odličen zgled so trije zvesti Hebrejci, ki niso hoteli malikovati velike podobe, ki jo je postavil babilonski kralj Nebukadnesar. V postopku na vesoljnem sodišču, ki ga je zapisal prerok Izaija, se je samo Jehova izkazal za pravega in živega Boga. Njegove prve krščanske priče so se morale zdrževati malikom žrtvovanih reči. Mnogi zvestovdani med njimi se niso uklonili pritisku, da bi z enim samim dejanjem počastili malike, ker bi s tem zatajili Jehova.
23 Ali se varuješ malikovanja? Ali si vdan samo Bogu? Ali podpiraš Jehovovo vrhovnost in ga poveličuješ kot pravega in živega Boga? Potem moraš biti trdno odločen, da se zdržuješ vsakršnih malikovalskih navad. Katere svetopisemske misli ti lahko še pomagajo, da se paziš vsakršnega malikovanja?
Kaj meniš?
◻ Kaj je malikovanje?
◻ Zakaj Jehova nasprotuje malikovanju?
◻ Kako so se glede malikovanja opredelili trije Hebrejci?
◻ Kako so se tisti, ki so jedli mališke žrtve, spečali z demoni?
◻ Zakaj bi se morali paziti malikovanja?
[Slika na strani 23]
Trije Hebrejci niso hoteli malikovati, čeprav jim je grozila smrt