Nasvet »s soljo začinjen«
»Vaša beseda bodi vedno prijazna, s soljo začinjena, da boste vedeli, kako je treba vsakemu odgovarjati.« (KOLOŠANOM 4:6, EI)
1., 2. Zakaj je tako važno, da je kristjanov nasvet »s soljo začinjen«?
SOL je skozi vso zgodovino imela posebno vlogo pri pripravljanju hrane. Z njo se lahko konzervira in izboljšuje okus, zato so mnoga jedila, v katerih ni soli, neokusna. Zaradi tega je Pavel, ko je pisal, naj bodo izjave kristjanov »s soljo začinjene«, mislil s tem, da bi naše govorjenje moralo bili izgrajevalno, sprejemljivo in prijetno. (Kološanom 4:6) To še posebej velja pri svetovanju. Zakaj?
2 Namen svetovanja ni le posredovanje sporočila. V mnogih primerih tisti, bi mu je nasvet namenjen, že pozna nekaj biblijskih načel, ki veljajo za njegovo situacijo, pa se jih težko drži, ali pa ne vidi, da je to pomembno. Zaradi tega je pravi namen krščanskega svetovanja v tem, da nekdo spremeni svoje mišljenje. (Galačanom 6:1; Efežanom 4:11, 12) Iz tega razloga je potrebna »sol«.
3. Kakšno pomoč nudi Jehova krščanskim svetovalcem?
3 Svetovanje je pravzaprav neka vrsta ugovarjanja ali očitanja, in da bi to svetovalec zmogel, potrebuje spoznanje in sposobnost razsojanja. (Pregovori 2:1, 2, 9; 2 Timoteju 4:2) K sreči je dal Jehova Biblijo, v kateri ni samo potrebno znanje, temveč so v njej zapisani tudi mnogi primeri svetovanja razsodnih Božjih mož. Pregled nekolikih primerov nam bo pomagal, da bomo učinkovitejši svetovalci.
Premisli o »čudovitem svetovalcu«
4. Kako lahko krščanski starešina, kadar svetuje skupščini, posnema Jezusa Kristusa?
4 Preučimo na primer Jezusa, »Čudovitega svetovalca«. (Izaija 9:6) Proti koncu prvega stoletja je Jezus pismeno svetoval sedmim skupščinam v okrožju Azije. Ta pisma so izreden vzorec za starešine, ki morajo svetovati svojim skupščinam — in načela enako veljajo, če se svetuje posameznikom. Problemi, o katerih je Jezus govoril, so bili tehtni: odpadništvo, vpliv »Jezabele«, mlačnost, pridobitništvo, in še drugi. (Razodetje 2:4, 14, 15, 20—23; 3:1, 14—18) Zaradi tega je Jezus o teh problemih odkrito razpravljal. Predvsem skupščinam je naravnost povedal, kar jim je želel povedati. Danes bi starešine, ki svetujejo svojim skupščinam, morali svoj nasvet »soliti« s ponižnostjo in prijaznostjo, posnemajo naj Jezusa. (Filipljanom 2:3—8; Matej 11:29) Po drugi plati pa morajo biti, spet kakor Jezus, odkriti. Nasvet ne bi smel biti tako nedoločen in tako splošen, da skupščina ne bi razumela, za kaj gre.
5., 6. Katere nadaljnje stvari se lahko krščanski starešina nauči iz Jezusovih sporočil sedmim skupščinam?
5 Upoštevaj tudi, da je Jezus, če je bilo le mogoče, na začetku skupščino pohvalil, nasvet pa zaključil z izgrajujočo spodbudo. (Razodetje 2:2, 3, 7; 3:4, 5) Krščanski svetovalci bi tudi morali začiniti nasvet s pohvalo in spodbudo. Izkušen starešina je takole dejal: »Prav res, ne boš dosegel veliko, če brate samo oštevaš.« Celo če se mora dati odločen nasvet, starešine ne bi smeli brate zbegati ali jim vzeti pogum, temveč jih okrepčati, da bodo vnaprej odločno bolje delali. (Primerjaj 2 Korinčanom 1:1—4.)
6 Kako pa je z Jezusovim sporočilom skupščinama v Smirni in Filadelfiji? Tamkajšnjih bratov ni kritiziral. Spodbudil jih je naj vztrajajo, ker so bili v težkih preizkušnjah. (Razodetje 2:8—11; 3:7—13) Tudi krščanski nadzorniki ne bi smeli samo svetovati, če je treba kaj popraviti, spremeniti, temveč bi morali vedno tudi pohvaliti brate za njihova dobra dela in jih spodbujati naj vztrajajo. (Rimljanom 12:12)
Uporabljaj ponazoritve
7., 8. a) Kako je Jezus nasvet svojim sledilcem ‚začinil s soljo‘? b) Zakaj so pri svetovanju ponazoritve veliko vredne?
7 Ob drugi priložnosti je Jezus svetoval, ko je njegove učence skrbelo, kdo bo največji v nebeškem Kraljestvu. Svoje sledilce bi bil lahko zaradi tega resno oštel. Namesto tega ‚je svoje besede začinil s soljo‘. K sebi je poklical otroka in rekel: »Kdor se torej poniža in postane kot ta otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« (Matej 18:1—4; Luka 9:46—48) Nasvet je bil jasen, toda prijazen in izgrajujoč. Jezus je s tem, ko je dejal, da je nebeško Kraljestvo drugačno od kraljestev tega sveta, spodbudil svoje učence k ponižnosti, in poskusil je odstraniti vzrok njihovega prepira.
8 Upoštevaj tudi učinkovitost Jezusovega poučevanja v tem primeru. Živa ponazoritev — mali otrok! Modri svetovalci pogosto »solijo« svoje besede s ponazoritvami, ker lahko tako poudarijo resnost zadeve ali pomagajo tistemu, ki mu je nasvet namenjen, razumno razmisliti in videti problem v novi luči. Često ponazoritve pomagajo odstraniti napetost.
9. Navedi nekaj biblijskih primerov uporabe ponazoritev pri svetovanju!
9 Ko je Jehova svaril Kajna, da je v veliki nevarnosti, da stori težak greh, je greh živo opisal kot divjo žival. Rekel je: »Ali ne preži greh pred durmi? Njegovo poželenje je obrnjeno k tebi.« (1 Mojzesova 4:7, EI) Ko je bil Jona jezen, da je Jehova prizanesel skesanim Ninivljanom, je Jehova dal, da je zrasla kloščevina, da je imel senco. Ko je nato Jona tožil, da se je rastlina posušila, mu je Jehova rekel: »Je li prav, da se jeziš zavoljo kloščevine? .. . meni naj se ne smili Niniv, velikega mesta, v katerem je več nego stodvajset tisoč ljudi?« (Jona 4:5—11) Zares energičen nasvet!
10. Kako je današnji krščanski svetovalec uporabil ponazoritev, da bi pomagal mladenki razumeti nagibe staršev?
10 Mladenki, ki se je jezila, ker so starši nadzorovali s kom se druži, je pomagal potujoči nadzornik z naslednjo ponazoritvijo: »Ti vendar rada šivaš, ali ne? Predstavljaj si, da si porabila veliko časa za to, da si sešila svoji prijateljici prikupno obleko, potem pa si ugotovila, da z njo briše tla. Kako bi se počutila?« Dekle je priznalo, da bi bilo jezno. Brat pa je nadaljeval: »Enako čutijo tvoji starši. Mnogo časa so porabili, da so te vzgojili, in ponosni so nate. Zato želijo, da se družiš z ljudmi, ki bodo s teboj pravilno ravnali, in ne z ljudmi, ki ti bodo nazadnje škodovali.« Ponazoritev je dekletu pomagala razumeti, kaj pravzaprav poskušajo narediti starši.
Pomagaj si z vprašanji
11. Kako učinkovito je Jehova uporabil vprašanja, ko je svetoval Jonu?
11 Verjetno si opazil, da se je Jehova, ko je govoril Jonu o njegovi neumestni jezi, poslužil tudi vprašanj. Ko je bil Jona jezen, da Ninive niso bile razdejane, in hotel zato umreti, ga je Jehova vprašal: »Je li prav, da se jeziš?« Jona mu ni odgovoril. Zato je Jehova pustil zrasti kloščevino in nato povzročil, da se je posušila. Zatem je bil Jona dvakrat bolj jezen. In Jehova ga je vprašal: »Je li prav, da se jeziš zavoljo kloščevine?« Tokrat je Jona odgovoril: »Prav je, da se jezim do smrti.« Jehova je, ko mu je prerok odgovoril, primerjal Jonovo stališče do ene same rastline s svojim stališčem do Niniv, in ga nazadnje vprašal: »Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami?« (EI) (Jona 4:4, 9, 11) Tako je Jona dobil nasvet, naj si prisvoji Jehovino stališče do skesanih Ninivljanov.
12. Kakšne vrednosti so vprašanja pri svetovanju? Ponazori!
12 Da, z vprašanji lahko svetovalec ugotovi, kaj misli tisti, ki potrebuje nasvet. Pomagajo tudi prizadetemu, da jasneje spozna lastne probleme in nagibe. Na primer, nekdo vztraja pri tem, da ima vse pravice, da kaj popije, preden se odpelje domov. Morda iskreno misli: ‚Alkohol ne bo učinkoval name!‘ Prijatelj, ki želi razumno govoriti z njim o tem, bi lahko rekel: »Denimo, da si vmešan v prometno nesrečo, nisi pa kriv. Kaj bo mislila policija, ko ugotovi, da si pil? In vzemimo, da je alkohol malo vplival na tvojo reakcijsko sposobnost. Ali res želiš voziti avtomobil, če tvoji refleksi niso stoodstotni? Se izplača toliko tvegati zaradi enega kozarčka?«
13. Kako je neki svetovalec uporabil Biblijo in vprašanja, ko je svetoval? Zakaj je bilo to učinkovito?
13 Osnova krščanskemu nasvetu je vedno Biblija. In kjer je mogoče, krščanski svetovalci pri svetovanju neposredno uporabljajo Biblijo. Biblija je močna pomoč. (Hebrejcem 4:12) Naj to ponazorimo: izkušen starešina je poskušal pomagati nekomu, ki ni več sodeloval v službi oznanjevanja. Starešina ga je spomnil na Jezusovo priliko o možu, ki je imel, dva otroka, in oba prosil, naj delata pri njem v vinogradu. Prvi je rekel, da bo, toda ni šel delat. Drugi je odgovoril, da on ne gre delat, nato pa se je premislil in šel na delo. (Matej 21:28—31) Nato je svetovalec vprašal: »Kateremu od teh dveh otrok si ti sedaj podoben?« Prizadeti je lahko doumel, za kaj gre, še posebej, ko je svetovalec nadaljeval: »Kako misliš, da Jehova, ki je lastnik vinograda, gleda na tvoje ravnanje?«
14. V katerih drugih situacijah so lahko vprašanja dragocena pomoč pri svetovanju?
14 Podobno je tedaj, ko se poskuša pomagati nekomu, ki dvomi, ali drugemu, ki ima zakonske ali drugačne družinske probleme, ali tistim, ki se težko razumejo z drugimi, ali nekomu v kakšni drugače težki situaciji. Spretna vprašanja pomagajo tistemu, ki so mu namenjena, da razmisli o vsem, se preišče in potem pravilno ravna.
Pozorno poslušaj
15. a) Česa trije Jobovi »tolažniki« niso naredili? b) Kako bo poslušanje pomagalo krščanskemu svetovalcu?
15 Zapomni si, da vprašanja dajo slutiti, da želiš slišati odgovore. (Pregovori 18:13) Svetovalci se ne bi smeli obnašati, kot so se trije Jobovi »tolažniki«. Job jim je govoril, toda ti ga niso zares poslušali. Že vnaprej so si ustvarili mnenje, da Job trpi zaradi svoje grešnosti. (Job 16:2; 22:4—11) Krščanski svetovalec, bi nasprotno, moral pozorno poslušati. Tako lahko zazna pomembne pavze ali spremembo glasu, ki pokažejo, da tisti, ki ga posluša še ni vsega povedal. Morda lahko dopolnilno vprašanje privede na dan misel, ki je bila skrita globoko v razumu sogovornika. (Primerjaj Pregovori 20:5.)
16. Kaj se zahteva od krščanskega svetovalca, če je težko poslušati izjave razburjenega sokristjana?
16 Res je sicer, da to ni vedno lahko. Razburjen človek morda izblekne: »Sovražim starše!« ali »Z mojim možem ne morem več živeti!« Takšne izjave lahko poslušalca vznemirijo. Toda ne pozabi, da je Jehova poslušal Asafa, ko je tožil, da izgleda, da je zaman zvest. (Psalm 73:13, 14) Bog je tudi poslušal, ko mu je Jeremija povedal, da je bil prevaran. (Jeremija 20:7) Habakuk je tožil, da hudobni zatirajo pravične in Jehova tega niti ne vidi. (Habakuk 1:13—17) Krščanski svetovalci bi morali enako znati poslušati. Če ljudje res tako čutijo, tedaj mora svetovalec to vedeti, da bi lahko pomagal. Ne bi smel zvijačno spodbujati osebe, ki ji bi naj svetoval, da govori o mnenju, kakršnega misli, da bi ta moral imeti, namesto o tistem ki ga ima. Svetovalec tudi ne sme reagirati nasilno ali pristrano, ker bo tako odbil sogovornika in mu ta ne bo odprl svojega srca. (Pregovori 14:29; 17:27)
17. Kako lahko včasih že s samim poslušanjem potolažimo naše brate?
17 Včasih je večji del našega svetovanja le poslušanje, dajmo drugemu možnost, da govori o svoji bolečini, srčni boli ali čustvenem trpljenju. Ko se je Naomi vrnila iz področja Moaba, so jo izraelske žene pozdravile z besedami: »Je li to Naomi?« Toda Naomi je žalostno odvrnila: »Ne imenujte me Naomi, ampak kličite ime Mara, ker me je Vsemogočni prenapolnil z bridkostjo! Polna sem šla odtod, a prazno me je pripeljal domov Jehova. Zakaj mi pravite Naomi, ker me je ponižal Jehova in Vsemogočni mi hudo storil.« (Ruta 1:19—21) Na to izraelske žene niso imele kaj reči. Toda, često pomaga že to, da ljubeče poslušamo, ko nam kdo govori o svojih čustvenih bolečinah.
Bodi stvaren
18. a) Naštej nekaj reakcij na nasvete, ki sta jih dala Jehova in Jezus. b) Katero lastnost bi si morali pridobiti krščanski svetovalci?
18 Seveda se na nasvete različno gleda. Jona je Jehovin nasvet očitno sprejel. Prerok se je tako zelo otresel svoje zagrenjenosti in jeze, da je svoje doživetje zapisal, da bi se drugi lahko iz njega kaj naučili. Jezusovi sledilci so potrebovali nekaj časa, da se jih je ‚prijelo‘ poučevanje o ponižnosti. Kajti še v noči pred Jezusovo smrtjo so se sporekli o tem, kdo bo med njimi največji! (Luka 22:24) Svetovalci morajo torej biti potrpežljivi. (Propovednik 7:8) Človek z globoko ukoreninjenim napačnim stališčem svojega življenja običajno ne bo spremenil zaradi nekolikih besed kakšnega starešine. Dolgotrajni problemi med zakoncema ne bodo izginili po enem samem pogovoru s kakšnim zrelim kristjanom; Hude bolezni se zdravijo mesece in mesece, tako je lahko z duhovnimi problemi. Razen tega marsikdo enostavno ne posluša zdravega nasveta. Kajnu je sam Jehova svetoval, vendar je odšel in umoril svojega brata. (1 Mojzesova 4:6—8)
19. Kako lahko skupščina pomaga tistim, ki čustveno trpijo?
19 Kdor je v težkih problemih, naj stvarno gleda na to kaj sme pričakovati od skupščine. Sokristjan ti ne more enostavno odstraniti kronične duševne potrtosti ali čustvene bolečine, ali neko čustveno škodo, ki jo je morda povzročila nesreča ali hudo doživetje. Fizičnemu bolniku zdravnik običajno ne naredi nič drugega, kot da ga tolaži, medtem ko čas zdravi telo. Podobno lahko kristjana, ki čustveno trpi, skupščina poskusi tolažiti, tako da z njim in zanj moli in spodbudno govori, kadarkoli je to mogoče, in toliko praktično pomaga, kot pač lahko. Običajno zatem čas in Jehovin duh prineseta ozdravljenje. (Pregovori 12:25; Jakob 5:14, 15) Neko dekle, ki je bila žrtev krvoskrunstva je pisalo: »Čeprav je lahko krvoskrunstvo strašanska čustvena obremenitev, naredi Jehovina organizacija zelo veliko, da nekoga podpre, in s pomočjo Biblije in podpore bratov in sester se to lahko preboli.«
20. Kakšno vlogo ima nasvet v našem trudu, da še naprej služimo Jehovi?
20 Da, kristjani so si dolžni med seboj pomagati. Še posebej starešine, pa tudi vsi drugi v skupščini, bi morali skrbeti za dobro počutje svojih bratov in, če je potrebno, prijazno, biblijsko svetovati. (Filipljanom 2:4) Seveda takšen nasvet ne sme biti diktatorski ali grob. Tudi naj ne posreduje vtisa, da se želi nadzorovati življenje druge osebe. Namesto tega bi moral temeljiti na Bibliji in biti »s soljo začinjen«. (Kološanom 4:6) Vsakdo potrebuje včasih pomoč, in ustrezen nasvet, če je le-ta ‚začinjen‘ s prijaznostjo in spodbuden, bo pomagal nam vsem ostati na poti, ki vodi v večno življenje.
Se lahko še spomniš?
◻ Katere značilnosti Jezusovih nasvetov sedmim skupščinam, lahko danes pomagajo starešinam?
◻ Kateri biblijski primeri nam pokažejo na uporabo ponazoritev pri svetovanju?
◻ Kakšno vrednost imajo vprašanja za krščanskega svetovalca?
◻ Kako lahko spreten svetovalec uporabi Biblijo?
◻ Zakaj bi moral svetovalec biti tudi dober poslušalec?
[Slika na strani 16]
Jezus je z otrokom prikazal svojim učencem, kar je želel; jasno, prijazno in izgrajujoče jim je svetoval
[Slika na strani 17]
Jona je bil zagrenjen in jezen, toda očitno je dobro sprejel Jehovin nasvet