Živeti uravnovešeno in preprosto
»Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni, ... zakaj dnevi so hudi.« (EFEŽANOM 5:15, 16, EI)
1., 2. Kaj danes predstavlja resničen izziv in s čim se ga lahko primerja?
RAZVRSTITI prednosti in odgovornosti ter na razumen način posvetiti svoj čas in energijo pomembnim vidikom življenja, predstavlja izziv. Izziv je tudi to, da se izognemo skrajnostim in ohranimo duševno in čustveno stabilnost. (Ef. 5:17; 1. Tim. 4:8; 1. Pet. 1:13)
2 Ta izziv se lahko primerja s tistim, s katerim se mora soočiti vrvohodec na visoki, tanki žici. Izguba ravnotežja bi zanj pomenila katastrofo. Enako pogubna bi za nas bila izguba duhovnega ravnotežja. Vrvohodec se na visoko postavljeni žici gotovo ne obremenjuje z mnogimi stvarmi. Prenaša le najosnovnejše. Če želimo ohraniti duhovno uravnovešenost, moramo živeti preprosto, neobremenjeno življenje. (Hebr. 12:1, 2)
3. Kaj moramo narediti, če želimo preprosto živeti?
3 Če želimo živeti preprosto, se moramo ukvarjati le z najnujnejšimi stvarmi, ki so potrebne za vzdrževanje zmernega življenja. V nasprotju s tem, kar naj bi Jezusovi učenci iskali – Božje kraljestvo in njegovo pravičnost – je Jezus govoril o stvareh, ki jih »iščejo pogani«. (Mat. 6:32, 33) Tako nas je Jezus svaril, naj si ne bi nabirali mnogo teh stvari. Zakaj? Zato, ker lahko zapletejo naše življenje in nas pripeljejo na napačno pot. (Luk. 12:16–21; 18:25) To je dober nasvet in velja za vse: za bogate in revne, izobražene in neizobražene.
Zakaj je to danes tako pomembno
4. Zakaj je danes posebno pomembno uravnovešeno in preprosto živeti?
4 Danes je pomembno uravnovešeno in preprosto živeti zato, ker je delovanje Satana in njegovih demonov omejeno na zemljo in njihov namen je, da pritiskajo na nas in nas odvračajo od služenja Bogu. (Raz. 12:7–12, 17) Zato še nikoli prej ni bila bolj prikladna biblijska zapoved: »Skrbno torej pazite. kako se vedete, ne kol nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi.« (Ef. 5:15, 16, EI) Da, živimo v Satanovem pokvarjenem svetu in ne v Božjem novem svetu. Zato si ne smemo privoščiti, da bi postali samozadovoljni. (2. Kor. 4:4; 2. Pet. 3:7, 13)
5. Kako so nam Božji služabniki starega časa zapustili dober zgled?
5 Božji služabniki, ki so v preteklosti živeli v tem svetu, ki mu vlada Satan, so nam zapustili dober zgled. »Priznavali so, da so na zemlji tujci in priseljenci.« Zaradi tega so iskali domovino, ki je boljša, »nebeška«. (Hebr. 11:13–16, EI) Vdani so bili Božjemu kraljestvu kot bi mu morali biti tudi mi. Zato je apostol Peter dejal, da so kristjani »tujci in popotniki«. (1. Pet. 2:11; Fil. 3:20) Pravzaprav je tudi Jezus rekel svojim pravim sledilcem, da »niso del tega sveta«. Kot je rekel Pavel, to pomeni, da pravi kristjani ne bi smeli ‚ta svet uživati‘. (Jan. 17:16; 1. Kor. 7:31)
6. a) Česa se moramo vedno spominjati in s čim se lahko primerja naša situacija? b) Kakšen svarilni primer bi morali upoštevati?
6 Potemtakem se moramo vedno spominjati, da je v tem svetu, ki pripada Satanu, nevarno živeti. Napačen korak lahko pomeni katastrofo. (1. Jan. 5:19; 1. Pet. 5:8) Našo situacijo bi lahko primerjali z osebo, ki hodi po minskem polju. Apostol Pavel je kristjanom navedel svarilni primer Izraelcev, ki so bili tik pred tem, da vstopijo v Obljubljeno deželo. Mnogi so izgubili svojo duhovno uravnovešenost, se zapletli v nemoralo in bili pokončani od Boga. Pavel je pisal: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne [izgubi svojo duhovno uravnovešenost in] pade.« (1. Kor. 10:12)
Zakaj je to zaščita
7. Kakšno modro samopreiskovanje bi morali opraviti?
7 Uravnovešeno, preprosto življenje te bo zaščitilo, ker ti bo omogočalo, da boš več časa in energije posvetil duhovnim stvarem. Zato se modro vprašaj: Ali si življenje poenostavljam ali ga zapletam? Kaj pride v mojem življenju v resnici na prvo mesto? Nekateri pravijo, da imajo malo časa za preučevanje Biblije ali pa za oznanjevanje. Toda kaj je temu vzrok? Verjetno to, da ne uspevajo živeti uravnovešeno in preprosto. Zakaj ne bi čas, ki ga porabiš za sprostitev, kot je na primer gledanje televizije, primerjal s časom, ki ga porabiš za služenje Jehovi na enem ali drugem področju krščanske dejavnosti? Ali svoj čas uravnovešeno uporabljaš? Če boš poenostavil svoje življenje, boš imel več časa za pomembnejše stvari, sem pa spada povečano sodelovanje v nadvse pomembni duhovni žetvi. (Fil. 1:9, 10; Mat. 9:37)
8. Kako lahko nekdo upošteva Jezusovo svarilo, da naj najprej iščemo kraljestvo in kaj ponazarja to, da moramo iti naprej, če želimo obdržati ravnotežje?
8 Dejansko se tvoja duhovna dejavnost meri po uravnovešenem, preprostem življenju. Kristjani, ki upoštevajo Jezusovo svarilo in iščejo najprej Božje kraljestvo, so storili dober korak naprej z rednim preučevanjem Biblije, obiskovanjem sestankov in oznanjevanjem. Takšno prizadevno delovanje, gibanje, je resnična zaščita pred padcem. Lahko se ga primerja z vožnjo na kolesu. Kdor je skušal ohraniti ravnotežje na kolesu, ki se je že skoraj ustavilo, ve, da je potrebno peljati naprej. Podobno je tudi s teboj. Dokler korakaš naprej stalno zaposlen v duhovni dejavnosti, si zaščiten pred izgubo ravnovesja in padcem. (Fil. 3:16)
9. a) Kaj je za nas dober opomin? b) Kaj se moramo vprašati, ko razmišljamo o nekem načrtu?
9 Vendar moramo biti budni, da ne bi pozabili, da imamo zato, ker smo razbremenjeni, več časa za preučevanje, za pripravljanje na sestanke in za to, da pomagamo drugim. »Kadarkoli se mi zahoče, da bi kupil ali se lotil nečesa, kar ne potrebujem,« je rekel nek krščanski poslovnež, »se ustavim z opominjajočo mislijo: ohrani preprostost. Včasih moram biti brezobziren do sebe.« Ali ni to za vse dober opomin? Zakaj se, če razmišljaš o nekem načrtu, morda o prizidku k svoji hiši ali o nečem drugem, ne bi vprašal: Ali bo to prispevalo k moji duhovnosti ali duhovnosti moje družine, ali pa jo bo to oviralo? Ali zares potrebujem vse te stvari, za katerimi se ljudje iz sveta tako vneto ženejo, ali pa bi lahko shajal brez njih?
10. Zakaj so pogledi ‚posvetnega človeka‘ v nasprotju s pogledi ‚duhovnega človeka‘?
10 Kakorkoli že, nekdo bi morda ugovarjal: ‚Ali je takšna samopožrtvovalnost res potrebna? Ali pa se od nas zahteva uravnovešeno, preprosto življenje?‘ Apostol Pavel je govoril o tem, »kaj je v človeku« in kaj »je iz Boga«, nato pa je dejal: »Posvetni človek pa ne sprejema, kar prihaja iz Božjega duha. Zanj je to nespamet in tega ne more razumeti, ker se to presoja duhovno. Duhovni človek pa presoja vse.« (1. Kor. 2:11, 14, 15, EI) Brez težav boš postal »posvetni človek«, če si boš prizadeval za nepotrebnimi gmotnimi stvarmi in jih pridobival. V takem primeru požrtvovalnost izgleda nenavadno, celo smešno. Toda tak je pogled ‚posvetnega človeka‘ in ne pogled ‚duhovnega človeka‘.
11. Kakšno ravnanje bi bilo za Noeta neuravnovešeno in kako danes mi živimo uravnovešeno življenje?
11 Duhovni človek gleda na stvari z očmi vere. Vidi jih z Božjega gledišča. Pomislimo na Noeta. Ali bi bil uravnovešen, če bi, zatem ko je spoznal Božji namen o uničenju zemlje s potopom, rabil svoj čas za gradnjo večjega in boljšega doma in za pridobivanje še večjega gmotnega imetja? Seveda ne! Barka je zanj pomenila resnično varnost. Uravnovešeno življenje je za Noeta bilo v tem, da je vso pozornost posvečal gradnji barke in je obenem bil »glasnik pravičnosti« – in to kljub zasmehovanju brezvernih ‚posvetnih ljudi‘. (2. Pet. 2:5; Mat. 24:37–39) Tudi mi, ker smo bili poučeni o neizbežnem koncu sveta, bomo lahko uravnovešeno živeli le, če svojo pozornost osredinimo na spolnjevanje Božje volje in na oznanjevanje dobre vesti, pa čeprav bo to morda pomenilo, da bomo žrtvovali tisto, kar mnogi imenujejo normalni način življenja. (1. Jan. 2:17)
Jezus nas je poučil o tem
12. a) S čim bi po Jezusovem mnenju morali prenehati in kaj bi namesto tega morali delati? b) Zakaj je potrebna takšna sprememba namena?
12 V svoji gorski pridigi je dal Jezus dober nasvet za uravnovešeno, preprosto življenje. Rekel je: »Prenehajte si nabirati zaklade na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo in kradejo.« (NS) Jezus je uporabil besedo »prenehajte«, kajti ljudje si ponavadi kar naprej »nabirajo« gmotne stvari. Toda tisti, ki postane Jezusov učenec, tega ne more več delati. Njegovo življenje mora imeti drugačen namen, kot je Jezus nato prikazal z zapovedjo: »Nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja, in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo.« V pojasnilu, zakaj je potrebna takšna sprememba namena, je Jezus rekel: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mat. 6:19– 21, EI)
13. V kaj moramo biti prepričani, če si nameravamo nabirati zaklade v nebesih?
13 Tvoj zaklad je tisto, kar je zate resnično pomembno. Ali je tvoj zaklad gmotno imetje? Ali pa je to posvečevanje imena Boga Jehove in njegova obljubljena nagrada? Da bi svoje življenje uporabil za nabiranje zakladov v nebesih in ne na zemlji, moraš biti trdno prepričan v resničnost kraljestva. Novi svet mora biti zate tako resničen, da ga lahko vidiš z očmi razuma in da v njem vidiš sebe, kako sodeluješ pri spolnjevanju Božjega namena z zemljo. Podobno kot Mojzes »moraš videti Nevidnega« in biti prepričan, da bo »nagradil tiste, ki ga iskreno iščejo«. (Hebr. 11:6, 27, NS)
14. Kakšne bodo posledice, če je naše srce usmerjeno h gmotnemu bogastvu?
14 Kaj pa, če je tvoje srce, v katerem so tvoje želje in občutki, naravnano h gmotnemu bogastvu? Biblija pravi: »Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« Prizadevanje za gmotnimi stvarmi, ki jih lahko kupimo z denarjem, enostavno ne zagotavlja pravega in trajnega zadovoljstva. (1. Tim. 6:10, EI; Prop. 5:10) Toda najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da bo ljubezen do denarja in gmotnih stvari škodovala tvojemu odnosu z Bogom, ki od nas pričakuje, da mu služimo z »vsem srcem«. (1. Let. 28:9)
15. a) Kakšno prispodobo o očesu je povedal Jezus? b) Kako lahko nekdo ohrani preprosto oko v dobesednem in duhovnem smislu? c) Zakaj bo naše duhovno videnje podobno viziji treh Jezusovih apostolov, če bo naše oko preprosto?
15 Jezus nam z dvema prispodobama pomaga, da bi se izognili zanki pridobitništva. V prvi prispodobi je rekel: »Svetilka telesu je oko. Če je torej tvoje oko preprosto, bo svetlo vse tvoje telo; če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo temno vse tvoje telo.« (Mat. 6:22, 23, NS) V dobesednem pomenu je »preprosto oko« tisto, kjer je fokus ali žarišče točka, ki razumu pošilja jasne podobe. Če žarišče očesa ni prav naravnano prenaša nejasne in zmedene predstave. Podobno tudi »duhovno oko«, ki je »preprosto« oziroma prav usmerjeno v žarišču, prenaša jasno predstavo o Božjem kraljestvu in ne neke nejasne, netočne slike, ki iz novega sveta naredijo pravljico ali mit. Če je tvoje duhovno oko prav naravnano v žarišču, potem bo Božji obljubljeni novi svet zate tako resničen kot je bilo kraljestvo trem apostolom, ki so si ga lahko ogledali v čudežni viziji Jezusove preobrazbe. (Mat. 16:28–17:9; Jan. 1:14; 2. Pet. 1:16–19)
16. Kako je Jezus v drugi prispodobi prikazal potrebo po predanosti enemu cilju?
16 Jezus je povedal še eno prispodobo. »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema,« je dejal. »Ali bo enega sovražil in drugega ljubil; ali se bo enega držal in drugega zaničeval.« Da bi zadevo enostavno ponazoril, je zopet poudaril predanost enemu cilju: »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« (Mat. 6:24, EI) To enostavno ni možno. Zato je nadaljeval: »Zato vam pravim: ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli ... Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete.« (Mat. 6:25–32, EI)
17. a) Kaj je bistvo Jezusovih navodil glede gmotnih stvari? b) Kaj je Jezus tukaj poudaril in kaj moramo narediti, če želimo uravnovešeno, preprosto živeti?
17 Jezus ni menil, da bi njegovi sledilci morali skrb za gmotne potrebe prepustiti slučaju ali da bi morali biti leni in odkloniti delo in bi s tem poskrbeli zase in za svoje družine. (1. Tim. 5:8) Ne, bistvo tega je, da ne bi te gmotne stvari, za katere si pogani tako vneto prizadevajo, bile na prvem mestu. Jezus je rekel: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.« (Mat. 6:33, EI) Jezus je torej tukaj govoril o življenjskih ciljih in poudarjal, kako jalovo je prizadevanje za gmotnimi stvarmi. Če hočemo živeti uravnovešeno in preprosto, moramo svoj pogled usmeriti samo na interese kraljestva. Vse ostalo je drugotnega pomena.
Zgledi Jezusa in drugih
18. Kako nam je dal Jezus pravilen zgled?
18 Ko je Pavel priporočal kristjanom, naj ‚odstranijo vsakršno oviro in zapeljiv greh [pomanjkanje ali izgubo vere]‘, je poudaril: »Tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere.« (Hebr. 12:1, 2, EI) Jezus je bil tako izključno predan interesom kraljestva, da je svoj položaj takole opisal: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« (Mat. 8:20, EI) Istočasno pa Jezus ni bil asket. Sveto pismo pove, da je užival v dobri hrani in obleki, vendar je njegov glavni življenjski cilj bil ta, da dovrši Božjo službo. Zato je Jezus preprosto in uravnovešeno živel. (Luk. 5:29; Jan. 19:23, 24)
19., 20. a) Kakšen zgled nam je dal Pavel glede gmotnih stvari? b) Česa so se danes mnogi naučili in kaj mislijo o svojem načinu življenja?
19 Tudi apostol Pavel je svoje prednostne stvari pravilno razvrstil. Pojasnil je: »Mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam veselo oznanilo.« (Ap. dela 20:24, EI) Da, da bi Pavel dokončal to nadvse pomembno službo, se je zadovoljil z najosnovnejšim, toda veselil se je, da je včasih lahko užival tudi v obilju. Pisal je: »Znam biti reven in znam biti bogat. Na vse mogoče sem se navadil, biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju.« (Fil. 4:12, EI)
20 Danes se je tega naučilo dobesedno na desettisoče oseb. Mnogi med njimi so kot Jehovine priče polnočasni služabniki – misijonarji, pionirji, potujoči nadzorniki in tisti, ki služijo v mednarodnem središču organizacije in njenih podružnicah. Po večletni polnočasni službi jih večina pravi: »Če bi moral to znova delati, bi spet enako ravnal.«
Blagoslovi, ki jih lahko ti uživaš
21., 22. a) Kakšne nagrade lahko uživamo že danes, če živimo uravnovešeno in preprosto? b) Kakšne bodoče blagoslove boš lahko užival?
21 Z uravnovešenim, preprostim življenjem, so povezane določene žrtve, ki pa so malenkostne v primerjavi z blagoslovi in radostjo. Tako boš imel več časa za pospeševanje interesov kraljestva in več priložnosti, da najdeš ljudi in jih poučuješ o Božjih namenih. Resnično boš zadovoljen in sproščen, imel pa boš tudi notranji mir in zagotovilo, da ugajaš Jehovi. To je nagrada, ki jo lahko uživaš že sedaj. (Fil. 4:6, 7)
22 Toda bodoči blagoslovi bodo daleč večji in vse sedanje žrtve, ki jih morda prinašaš, bodo v primerjavi z njimi zbledele. Jehovini blagoslovi vključujejo »večno življenje«. Da, to je lahko tvoj blagoslov – večno življenje v sreči v Jehovinem pravičnem novem svetu. Zato naj bo tvoje življenje uravnovešeno in preprosto in nikoli ne dovoli, da bi te stvari tega sveta vrgle iz ravnotežja. Zapomni si, da bo Bog uslišal tvoje iskrene prošnje! (Ps. 21:3, 4; 37:4; 133:3)
Vprašanja za ponovitev
◻ Kakšne zglede, ki ti lahko pomagajo živeti uravnovešeno in preprosto, si opazil?
◻ Kako nas bo uravnovešeno, preprosto življenje ščitilo?
◻ Kaj za nas pomeni to, da je naše duhovno oko preprosto?
◻ Kako nas je Jezus učil preprosto živeti?
◻ Naštej blagoslove uravnovešenega, preprostega življenja.