Evangelij po Mateju

9 Jezus je stopil v čoln, odplul na drugo stran in šel v svoje mesto*.+ 2 Nekaj ljudi mu je na nosilih prineslo paraliziranega človeka. Ko je Jezus videl njihovo vero, je paraliziranemu rekel: »Bodi pogumen, moj otrok. Grehi so ti odpuščeni.«+ 3 Nekateri pismouki so si ob tem mislili: »To, kar govori ta človek, je bogokletno.« 4 Jezus pa je vedel, kaj si mislijo, zato jim je rekel: »Zakaj v svojem srcu razmišljate hudobno?+ 5 Kaj je na primer lažje: reči ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali reči ‚Vstani in hodi‘?+ 6 Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe ...« Nato se je obrnil k paraliziranemu in mu rekel: »Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«+ 7 Moški je vstal in šel domov. 8 Ko so ljudje to videli, jih je prevzelo strahospoštovanje in so slavili Boga, ki je dal ljudem takšno oblast.

9 Ko je Jezus odhajal od tam, je v mitnici* videl sedeti moškega, ki mu je bilo ime Matej. Rekel mu je: »Hodi za menoj.« Matej je takoj vstal in šel za njim.+ 10 Pozneje, ko je Jezus s svojimi učenci v njegovi hiši jedel za mizo, je prišlo veliko davkarjev in grešnikov in se jim pridružilo.+ 11 Ko so to videli farizeji, so učence vprašali: »Zakaj vaš učitelj jé z davkarji in grešniki?«+ 12 Jezus je to slišal, zato je rekel: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.+ 13 Pojdite torej in razmislite, kaj pomenijo besede ‚Usmiljenje hočem, ne pa žrtve‘.+ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

14 Nato so k njemu prišli Janezovi učenci in ga vprašali: »Zakaj se mi in farizeji postimo, tvoji učenci pa ne?«+ 15 Jezus jim je odgovoril: »Zakaj bi ženinovi prijatelji žalovali, dokler je ženin+ z njimi? Ampak prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet,+ in takrat se bodo postili. 16 Nihče starega oblačila ne zakrpa z novim blagom, saj bi se novo blago skrčilo, oblačilo pa bi se še bolj raztrgalo.+ 17 Prav tako ljudje novega vina ne vlivajo v stare mehove. Če bi to storili, bi mehovi počili, vino bi se razlilo in mehovi bi bili uničeni. Zato novo vino vlivajo v nove mehove in tako se oboje ohrani.«

18 Medtem ko jim je vse to govoril, je prišel bliže neki predstojnik*, se mu priklonil in rekel: »Moja hčerka je zdaj verjetno že mrtva. Ampak pridi in položi svojo roko nanjo in bo oživela.«+

19 Jezus je vstal in se skupaj s svojimi učenci odpravil za njim. 20 Nenadoma je od zadaj prišla ženska, ki je že 12 let krvavela,+ in se dotaknila resic njegovega vrhnjega oblačila.+ 21 Govorila si je namreč: »Če se le dotaknem njegovega vrhnjega oblačila, bom ozdravela.« 22 Jezus se je obrnil, in ko jo je opazil, ji je rekel: »Bodi pogumna, moja hči! Tvoja vera te je ozdravila.«+ In ženska je še tisti trenutek ozdravela.+

23 Ko je nato Jezus prišel v predstojnikovo hišo ter zagledal igralce na piščali in veliko skupino ljudi, ki so glasno jokali,+ 24 je rekel: »Pojdite ven, saj deklica ni umrla, ampak spi.«+ Ob tem so se mu začeli posmehovati. 25 Takoj ko so ljudje odšli, je Jezus vstopil v prostor, v katerem je deklica ležala. Deklico je prijel za roko+ in je vstala.+ 26 Seveda se je glas o tem razširil po vsej okolici.

27 Ko je Jezus od tam odhajal, sta za njim šla dva slepa človeka+ in vpila: »Davidov Sin, usmili se naju!« 28 Jezus je vstopil v hišo in onadva sta prišla k njemu. Vprašal ju je: »Ali verujeta, da vaju lahko ozdravim?«+ Odgovorila sta mu: »Ja, Gospod.« 29 Nato se je dotaknil njunih oči+ in rekel: »Zaradi vajine vere se vama bodo odprle oči.« 30 In oči so se jima odprle. Jezus pa jima je zabičal: »Glejta, da tega ne izve nihče.«+ 31 Toda ko sta prišla iz hiše, sta novico o njem razširila po vsej okolici.

32 Ko sta ta dva odhajala, so k njemu pripeljali nemega človeka, obsedenega od demona.+ 33 Jezus je demona izgnal in nemi je spregovoril.+ Zbrani ljudje so se začudili in rekli: »Česa takega v Izraelu še nismo videli.«+ 34 Farizeji pa so govorili: »Ta izganja demone s pomočjo poglavarja demonov.«+

35 Jezus se je odpravil na pot po vseh mestih in vaseh. Učil je po sinagogah, oznanjeval dobro novico o Kraljestvu ter ljudi ozdravljal vsakovrstnih bolezni in slabosti.+ 36 Ko je videl množice ljudi, so se mu zasmilili,+ ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja.+ 37 Svojim učencem je rekel: »Žetev je res velika, delavcev pa malo.+ 38 Zato Gospodarja žetve prosite, naj na svojo žetev pošlje delavce.«+