Kako lahko pokažemo Jehovu, da ga imamo radi?

1., 2. Kako nam je Bog s svojim zgledom pokazal, kako naj ga ljubimo?

LJUDJE na splošno se strinjajo s tem, da lahko oče svoje otroke najbolje uči s svojim zgledom. Apostol Janez je napisal, da »ljubimo, ker nas je [Bog] prvi ljubil«. (1. Jan. 4:19) Jehova nam je torej dal popoln zgled očetovske ljubezni, s katerim nam je pokazal, kako naj ga mi ljubimo.

² Kako nas je Bog »prvi ljubil«? Apostol Pavel je rekel: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rim. 5:8) Jehova je veliko žrtvoval, ko je daroval svojega Sina kot odkupnino za vse tiste ljudi, ki bodo verovali vanjo. Tako je pokazal, kaj pravzaprav pomeni ljubiti. Za pravo ljubezen so značilne darežljivost, nesebičnost in požrtvovalnost. Z Bogom se lahko zaradi njegovega plemenitega dejanja zbližamo, uživamo koristi njegove ljubezni in mu jo tudi vračamo. (1. Jan. 4:10)

3., 4. Kako bi morali ljubiti Boga?

³ Ljubezen je Jehovova prevladujoča lastnost, zato lahko razumemo, zakaj je Jezus moškemu na vprašanje, katera je prva med vsemi Božjimi zapovedmi, odgovoril: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo, z vsem svojim umom in z vso svojo močjo.« (Mar. 12:30) Iz Jezusovih besed se naučimo, da ima pri ljubezni, ki jo čutimo do Boga, glavno vlogo naše srce. Jehovu ne bi bilo všeč, če bi mu služili s polovičnim srcem. Vendar pa bi Boga morali ljubiti tudi z vso dušo, umom in močjo. To pomeni, da je pristna ljubezen do Boga mnogo več kot le čustvo, ki ga nosimo v srcu. Pri ljubezni do Boga morajo poleg srca imeti svojo vlogo tudi naše duhovne in fizične sposobnosti. Glede na besede preroka Miha to Jehova od nas tudi pričakuje. (Beri Miha 6:8.)

⁴ Kako lahko našemu nebeškemu Očetu pokažemo, da ga imamo zares radi? Ljubiti bi ga morali brez zadržkov, z vsem, kar smo in imamo. Kot je pokazal Jezus, gre pri tem za vse naše čustvene, fizične in duhovne sposobnosti. V prejšnjem članku smo razpravljali o štirih stvareh, s katerimi je Jehova pokazal, kako zelo nas ima rad. Zdaj pa si bomo pogledali, kako lahko Jehovu na njemu sprejemljiv način mi pokažemo, da ga imamo radi in da želimo to ljubezen še poglobiti.

 5. Kako lahko Jehovu povrnemo za vse, kar nam daje?

⁵ Kaj storiš, kadar od koga dobiš darilo? Najverjetneje mu pokažeš hvaležnost. Verjetno darilo tudi uporabiš, saj ga ceniš. Učenec Jakob je napisal: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj. Prihaja namreč od Očeta nebesnih luči, on pa se v nasprotju s senco ne spreminja.« (Jak. 1:17) Jehova nam daje prav vse, kar potrebujemo za življenje in za to, da bi bili srečni. Ali to v nas ne vzbuja želje, da bi mu ljubezen vračali?

 6. Kaj so morali Izraelci delati, da bi jih Jehova blagoslavljal?

⁶ Jehova je za Izraelce stoletja ljubeče skrbel in jih obilno blagoslavljal v gmotnem in duhovnem pogledu. (5. Mojz. 4:7, 8) Njegov blagoslov pa je bil odvisen od tega, ali so ubogali njegovo Postavo, ki je od njih med drugim zahtevala, da mu redno darujejo »najboljše od prvin pridelkov« dežele. (2. Mojz. 23:19) S tem bi pokazali, da Jehovovo ljubezen in blagoslove ne jemljejo za nekaj samoumevnega. (Beri 5. Mojzesova 8:7–11.)

 7. Kako lahko s »svojimi dragocenostmi« pokažemo Jehovu, da ga imamo radi?

⁷ Kaj pa mi? Čeprav Bog od nas ne zahteva, da mu darujemo dobesedne žrtve, je edino primerno, da mu svojo ljubezen pokažemo s tem, da ga slavimo s »svojimi dragocenostmi«. (Preg. 3:9) Kako lahko to storimo? Lahko na primer podpiramo delo v prid Kraljestva doma in po svetu z gmotnimi sredstvi. S tem prav gotovo lepo pokažemo Jehovu, da ga imamo radi, pa naj smo premožni ali ne. (2. Kor. 8:12) Seveda pa svojo ljubezen do Jehova lahko pokažemo še drugače.

8., 9. Kako še lahko pokažemo Jehovu, da ga imamo radi? Povej primer.

⁸ Vemo, da je Jezus svojim sledilcem svetoval, naj ne bodo zaskrbljeni za hrano in obleko, ampak naj najprej iščejo Kraljestvo. Rekel je, da Oče ve, kaj zares potrebujejo. (Mat. 6:31–33) Iz tega, koliko zaupamo tej obljubi, se vidi, koliko imamo radi Jehova, saj gresta ljubezen in zaupanje z roko v roki. Tistega, ki mu ne zaupamo, ne moremo zares ljubiti. (Ps. 143:8) Zato se lahko vprašamo: »Ali je iz ciljev, za katere si prizadevam, in iz mojega načina življenja razvidno, da imam zares rad Jehova? Ali se iz mojih vsakodnevnih dejavnosti vidi, da mu zaupam, da lahko poskrbi za moje potrebe?«

⁹ Takšno ljubezen in zaupanje je pokazal kristjan po imenu Mike. V mladih letih je začela v njem rasti želja, da bi služil Bogu v tujini. Kasneje se je poročil in postal oče dveh otrok, vendar svoje želje ni nikdar opustil. Mnogi članki in poročila o bratih in sestrah, ki služijo tam, kjer primanjkuje oznanjevalcev, so njega in njegovo družino spodbudili, da so poenostavili življenje. Prodali so hišo in se preselili v stanovanje. Nato je Mike, ki je opravljal hišniške storitve, zmanjšal obseg dela in se pozanimal, kako bi lahko iz tujine vodil svoj posel po internetu. Preselili so se v drugo deželo in tam dve leti navdušeno oznanjevali. Mike pravi: »Na lastni koži smo izkusili resničnost Jezusovih besed, ki so zapisane v Mateju 6:33.«

10. Kako nam lahko koristi, če podobno kakor kralj David poglobljeno premišljujemo o tem, kar se naučimo o Jehovu?

¹⁰ Kralj David, ki je živel pred kakšnimi 3000 leti, je rad občudoval nebo. Napisal je: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, nebesno prostranstvo pripoveduje o delu njegovih rok.« Davida je pritegnila tudi osupljiva modrost v Božji postavi, zato je rekel: »Jehovova postava je popolna, poživlja dušo. Jehovovi opomini so vredni zaupanja, neizkušenim dajejo modrost.« Kakšen je bil rezultat takšnega razmišljanja? David je nadaljeval: »Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca po volji tebi, o Jehova, moja skala in odkupitelj moj!« Očitno je David s svojim Bogom navezal prisrčen in zaupen odnos. (Ps. 19:1, 7, 14)

11. Kako bi morali iz ljubezni do Boga uporabljati obsežno svetopisemsko spoznanje, ki nam je danes na voljo? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ Danes smo blagoslovljeni s tem, da že veliko vemo o Jehovovih stvarjenjskih delih in izpolnjevanju njegovega namena. Svet poveličuje univerzitetno izobraževanje. Vendar izkušnje mnogih kažejo, da človek, ki se žene za to, pogosto izgubi vero in ljubezen do Boga. Biblija pa nas spodbuja, naj si poleg znanja pridobivamo tudi modrost in razumnost. To pomeni, da se naučimo uporabljati spoznanje, ki nam ga je dal Bog, in s tem koristimo sebi in drugim. (Preg. 4:5–7) Bog »hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) Jehovu pokažemo, da ga imamo radi, če ljudem vneto govorimo o Kraljestvu in jim pomagamo razumeti Božji veličastni namen s človeštvom. (Beri Psalm 66:16, 17.)

12. Kako je neka mlada sestra pokazala, da ceni to, kar nam Jehova daje v duhovnem pogledu?

¹² Tudi mladi lahko pokažejo Jehovu, da ga imajo radi, s tem da cenijo vse, kar nam daje v duhovnem pogledu. Shannon se spominja, da je pri enajstih letih skupaj s svojima staršema in desetletno sestro obiskala območno zborovanje »Predanost Bogu«. Med programom so vse mlade prosili, naj se usedejo na mesto, pripravljeno zanje. Bilo ji je malce nerodno, vendar je ubogala. Kasneje je bila vsa navdušena, saj je vsak od mladih za darilo dobil lepo knjigo z naslovom Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih. Kako je to vplivalo na njene občutke do Boga Jehova? Takole je povedala: »Takrat sem se končno začela zavedati, da je Jehova resnična oseba in da ima tudi mene zelo zelo rad.« Dodaja še: »Kako srečni smo lahko, da nam naš veliki Bog Jehova velikodušno daje tako lepa in popolna darila!«

13., 14. Kaj naš pogled na Jehovove nasvete pove o tem, koliko ga imamo radi?

¹³ »Kogar namreč Jehova ljubi, tega opominja, tako kakor oče sina, katerega ima rad,« piše v Svetem pismu. (Preg. 3:12) Kako pa naj bi se odzvali na Jehovove opomine? Apostol Pavel je povsem stvarno napisal: »Nobeno discipliniranje sprva ne prinese veselja, temveč bolečino.« S tem ni skušal zmanjšati pomembnosti discipliniranja, saj je v nadaljevanju rekel: »Kasneje pa tistim, ki so bili tako vzgajani, prinese sad, poln miru, namreč pravičnost.« (Heb. 12:11) Če imamo radi Jehova, moramo paziti, da ne bi zavračali njegovih nasvetov oziroma da ne bi bili užaljeni, kadar jih dobimo. Nekaterim to morda ni ravno enostavno. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč ljubezen do Boga.

¹⁴ V Malahijevih dneh mnogi Judje niso cenili Božjih nasvetov. Vedeli so, kaj Postava določa glede darovanja žrtev, vendar so postali tako brezbrižni, da jim je Jehova moral odločno svetovati. (Beri Malahija 1:12, 13.) Kako resna je bila zadeva? Bodi pozoren, kaj je rekel Jehova: »Nad vas [bom] poslal prekletstvo in bom preklel vaše blagoslove. Pravzaprav sem jih že preklel, ker si tega [moje zapovedi] ne jemljete k srcu.« (Mal. 2:1, 2) Očitno bi lahko imelo to, da bi kar naprej oziroma namerno zavračali Jehovove ljubeče nasvete, resne posledice.

15. Kakšnega mišljenja, ki je značilno za današnji svet, bi se morali paziti?

¹⁵ V današnjem sebičnem svetu ljudje težko poslušajo discipliniranje in nasvete, kaj šele, da bi jih sprejeli. Tisti, ki jih sprejmejo, pa to pogosto storijo z nejevoljo. Toda za kristjane velja naslednji nasvet: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti.« Ugotoviti moramo, »kaj je Božja volja« in jo tudi upoštevati. (Rim. 12:2) Jehova nam po svoji organizaciji daje času primerne nasvete glede mnogih področij življenja – denimo, kako naj se vedemo do nasprotnega spola ter kakšno družbo in razvedrilo naj si izbiramo. Če rade volje prisluhnemo takšnim smernicam, pokažemo Jehovu, da ga imamo zares radi in da smo mu hvaležni. (Jan. 14:31; Rim. 6:17)

16., 17. a) Zakaj bi morali pri svojih odločitvah upoštevati Jehovovo voljo? b) Kako so Izraelci nekoč pokazali, da Jehova nimajo dovolj radi in da mu ne zaupajo povsem?

¹⁶ Ko majhni otroci začutijo nevarnost, nagonsko stečejo k svojim staršem. Med odraščanjem pa se učijo zanašati na svojo presojo in se samostojno odločati. To jih pripelje do odraslosti. Toda če so si s starši blizu, jih tudi, ko odrastejo, radi povprašajo za mnenje ali nasvet, preden se kaj odločijo. Podobno je v duhovnem smislu. Jehova nam daje svojega duha, zato da bi »hoteli in delali«. Če pa pri svojih odločitvah ne bi upoštevali njegove volje, bi pokazali, da ga nimamo dovolj radi in da mu ne zaupamo povsem. (Fil. 2:13)

¹⁷ V dneh preroka Samuela so Filistejci hudo porazili Izraelce. Božje ljudstvo je obupno potrebovalo pomoč in zaščito. Kaj so storili? Sklenili so: »Prinesimo iz Šíla sem Skrinjo Jehovove zaveze, da bo pri nas in nas bo reševala iz roke naših sovražnikov.« Kako so se stvari iztekle? »Pomor je bil zelo velik, saj je padlo trideset tisoč Izraelovih pešcev. Celo Božjo skrinjo so zaplenili.« (1. Sam. 4:2–4, 10, 11) Ko so Izraelci s seboj vzeli Skrinjo, je bilo videti, kakor da so se po pomoč obrnili na Jehova, v resnici pa ni bilo tako; ravnali so po svoje. Posledice so bile katastrofalne. (Beri Pregovori 14:12.)

18. Kaj meniš glede tega, da naj bi se po pomoč obračali k Jehovu?

¹⁸ Psalmist je pokazal, da pravilno razmišlja, saj je napisal: »Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil kot svojega velikega rešitelja. O moj Bog, duša v meni je vsa obupana. Zato se te spominjam.« (Ps. 42:5, 6) Psalmist je imel Jehova resnično rad! Ali imaš tudi ti tako rad našega nebeškega Očeta in se zanašaš nanj? Tudi če si takoj odgovoril pritrdilno, razmisli o tem, kako bi se lahko še bolj zanašal na Jehova skladno z naslednjimi besedami: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« (Preg. 3:5, 6)

19. Kako nameravaš pokazati Jehovu, da ga imaš rad?

¹⁹ Jehova nam je s tem, da nas je prvi ljubil, pokazal, kako naj bi ga mi ljubili. O tem njegovem popolnem zgledu vedno premišljujmo. In pokažimo mu, da ga imamo radi »z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo, z vsem svojim umom in z vso svojo močjo«. (Mar. 12:30)