»Prizadevajte si«

»Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam, veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.« (LUKA 13:24, JP)

 1. Kaj želi večina ljudi?

VPRAŠAJ šestletnega Robija, zakaj gre rad v Kraljevsko dvorano, in odgovoril ti bo: »Učim se o Jehovi in o raju, kjer bom lahko dolgo, dolgo živel s prijaznimi živalmi.« Dustin, njegov triletni bratranec, pozna navade svojih staršev tako dobro, da točno ve, kdaj mora zaklicati: »V dvorano grem.« Kar je rekel Robi in se uči izreči Dustin, bi večini ljudem ugajalo — življenje, večno življenje. Ljudje želijo biti »rešeni«. Toda kako? Je dovolj samo hoditi na religiozne sestanke?

 2. a) Zakaj se rešitve ne da zaslužiti? b) Kako iz Jezusovih besed po Luki 13:24 izvemo, kaj se zahteva?

² Rešitve si ne moremo zaslužiti z obiskovanjem sestankov ali s čim drugim. Tega se ne da plačati, to je Božje darilo. Vseeno pa Jehova zahteva, da se potrudimo, če želimo dobiti njegovo darilo —večno življenje. (Rimljanom 6:23) Kaj vse moramo delati? Na primer, prizadevati si v njegovi službi! To pa je treba delati iz iskrene pobude. Božjega Sina, Jezusa Kristusa, je nekoč neki moški vprašal: »Gospod, ali je teh, ki se bodo rešili, malo?« Jezusov odgovor ni bil zanimiv samo za tistega, ki je vprašal, temveč tudi za vse druge, ki se zanimajo za rešitev, tudi za nas. Odvrnil je: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata; kajti povem vam, veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.« (Luka 13:23, 24, JP)

 3. a) Zakaj je bilo vprašanje tega moškega nenavadno? b) Kako se Jezusov odgovor tiče tudi nas?

³ Ta neimenovani moški je Jezusa vprašal: »Ali je teh, ki se bodo rešili, malo?« ne pa: »Ali bom jaz med redkimi, ki bodo rešeni?« ali: »Kako se lahko jaz rešim?« Morda ga je k takšnemu domnevanju spodbudila judovska filozofija, da je število ljudi, ki bi se lahko rešili, omejeno.a Kakršenkoli je že bil vzrok njegove radovednosti, Jezus je hitro ‚potegnil‘ vprašanje iz področja težko razumljive teorije v praktično uporabo — osebno uporabo. Vpraševalca je prisilil k razmišljanju, kaj bi moral on sam narediti za rešitev. Razen tega pa bi morale Jezusove besede »prizadevajte si«, govoril je v množini, navesti tudi nas, da resno razmislimo o tem, kakšno je naše bogočastje.

 4. Kaj moramo delati, da bi dobili večno življenje?

⁴ Večnega življenja torej ni tako lahko doseči, kot mnogi mislijo. Jezus je poudaril trdo delo ali stalno naprezanje, da bi »vstopili skozi ozka vrata«. Gonilna moč tega vztrajnega naprezanja je stanovitna vera, ki jo ima nekdo v nauke Jezusa Kristusa. Da bi torej dosegli rešitev, moramo storiti več, kot le ‚poslušati njegove besede‘; vztrajno jih moramo ‚izpolnjevati‘. (Luka 6:46—49; Jakob 1:22—25)

»Naprezati« se moraš sedaj

 5. a) Kaj pomenijo Jezusove besede »prizadevajte si«? b) Kako ti te besede pomagajo, da bolj razumeš, kaj je sveta služba?

⁵ Kaj pomeni izraz »prizadevajte si«? V izvirni grščini je ta beseda a.goni’ze.sthe, izhaja pa iz besede a.gon’b, ki pomeni »tekma«, »tekmovanje«. V Kingdom Interlinear Translation se prevaja s »truditi se na vso moč«. V našem jeziku bi to lahko rekli »strastno se boriti«. Zamisli si torej starodaven stadion in atleta, ki se »trudi na vso moč«, oziroma si prizadeva, da bi zmagal. Čeprav je tukaj uporabljen grški glagol, lahko tehnični izraz za tekmovanje v grških igrah poudarja Jezusov nasvet, naj se pošteno lotimo dela. Samo polovičen trud ne bo zadostoval. (Luka 10:27; primerjaj 1 Korinčanom 9:26, 27.)

 6. Zakaj si moramo sedaj naprezati oziroma se boriti?

⁶ Kdaj se je treba ‚boriti‘ in kako dolgo, ‚da bi vstopili skozi ozka vrata‘? (Luka 13:24) Preišči Jezusove besede iz Luke 13:24 in opazil boš nasprotje med »prizadevajte si«, zapisano v sedanjem času, in »veliko jih bo želelo vstopiti«, kar kaže na prihodnji čas. Torej je sedaj ta čas, ko naj si prizadevamo za to. Očitno pa je, da bodo tisti, ki se zdaj glede tega obotavljajo, to poskušali storiti, ko se bo njim zdelo primerno. Toda takrat bo prepozno; vrata priložnosti bodo zaprta in zapahnjena. Kot je zapisano v Luki 13:25 je Jezus v nadaljevanju rekel, da bodo ljudje, ko bo gospodar vrata zaprl, začeli trkati in govoriti: »‚Gospod, odpri nam!‘ Pa vam bo odgovoril: ‚Ne vem, od kod ste.‘« (JP) Kako žalosten konec čaka tiste, ki jim čaščenje Jehove ni sedaj glavni cilj v življenju! (Matej 6:33)

 7. Kako tekst v Filipljanom 3:12—14 kaže, da se je treba stalno naprezati, in zakaj je to potrebno?

⁷ Naprezati se je treba stalno. Nihče od nas namreč še ni povsem vstopil skozi »ozka vrata«. Pavel je to vedel. Zato se je za ta življenjski cilj naprezal vsak dan znova. Pisal je: »Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti. Pač pa se trudim, da bi osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus. Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa rečem; pozabljam, kar je za menoj, in se stegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v (ali po) Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 3:12—14, JP)

 8. a) Zakaj se »mnogi« obotavljajo glede vstopa v večno življenje? b) Kakšno svarilo je to za nas?

⁸ Kdo so ti ‚mnogi‘ in zakaj ne vstopijo? Te »mnoge« lahko istovetimo s krščanstvom, predvsem z njegovo duhovščino. Trdijo, da dobro poznajo Jezusa, da so del njegove družine, zatrjujejo namreč, da so ‚z njim jedli in pili‘. Rešeni pa želijo biti po pogojih, ki bi jih oni postavili, ne po Božjih. Jezus odločno pravi, da jih ne pozna, in zanj so »delali krivice«. (Luka 13:26, 27, JP) K tistim, ki jim bo zabranjen vstop v večno življenje, lahko spadajo celo posamezniki, ki so popustili v sveti službi za Jehovo in si sedaj ne prizadevajo veliko za pravo čaščenje. Njihova gorečnost za interese Kraljestva je postala mlačna. (Razodetje 3:15, 16) Morda še menijo, da so ‚pobožni‘ — iz navade gredo v službo oznanjevanja in obiskujejo sestanke — toda njihova vera ni takšna, da bi jih gnala k pravemu čaščenju. (Primerjaj 2 Timoteju 3:5.) Takšni se ne zavedajo, da ni dovolj samo želja po vstopu skozi »ozka vrata«. Za vstop skozi ta vrata, se je treba boriti.

Zakaj skozi »ozka vrata«?

 9. Kako to, da vstop skozi ozka vrata zahteva naprezanje?

⁹ Ozka vrata v rešitev so vsem odprta. Toda »mnogi« se nočejo potruditi, da bi vstopili. V čem vse se je treba naprezati, da bi se vstopilo skozi ozka vrata? Najprej si mora človek pridobiti točno spoznanje biblijskih resnic in spoznati Boga Jehovo in Jezusa Kristusa. (Janez 17:3) To pomeni, opustiti navade in tradicije svetovnih religij, sem spada tudi takoimenovano krščanstvo. Zahteva se izvajanje Božje volje, kot je to delal Jezus, ko je bil na zemlji. (1 Petrov 2:21) Kot predan, krščen kristjan se mora človek ogibati tudi pridobitništva, nemorale in posvetnih nečistosti. (1 Janezov 2:15—17; Efežanom 5:3—5) Vse to je treba odstraniti, namesto tega pa si pridobiti lastnosti, podobne Kristusovim. (Kološanom 3:9, 10, 12)

10. Kakšno zvezo ima obvladovanje z darilom večnega življenja?

¹⁰ Tistih »malo« pozna vrednost gorečnosti v službi, ki jo spremljajo pravilni sadovi duha, vključno obvladovanje samega sebe. (Galačanom 5:23) S pomočjo Jehovinega svetega duha se borijo, da bi obvladovali telo in se usmerili k cilju večnega življenja. (1 Korinčanom 9:24—27)

Kaj Jezusove besede pomenijo — tebi?

11. a) Na katerih življenjskih področjih se morajo nekateri še bolj truditi in zakaj? b) V kateri dejavnosti se lahko vsi še bolj naprezamo?

¹¹ Nenehno se moramo naprezati, da bi bili Jehovi všeč, pa naj smo novokrščeni ali pa že desetletja dejavni v njegovi organizaciji. Kot jasno pokažejo Jezusove besede, moramo biti Jehovi predani s celim srcem, pripravljeni vstopiti skozi ozka vrata za vsako ceno. Čeprav Jezus ni govoril edino o izboljšanju in povečanju naše službe Bogu, se morajo nekateri med nami truditi, da bi popravili svoje obnašanje ali se odrekli slabih navad, tako, da ‚nismo v ničemer vzrok za pohujšanje ali spotikanje‘. (2 Korinčanom 6:1—4) Drugi zopet moramo stalno paziti na to, da temeljito osebno preučujemo, da bi naša ‘ljubezen čedalje bolj napredovala v spoznanju in vsakršnem presojanju‘. (Filipljanom 1:9—11) Drugi se moramo še bolj potruditi in redno obiskovati sestanke v skupščini in sodelovati v njih, to vključuje tudi skupščinski študij knjige. (Hebrejcem 10:23—25) Za vse skupaj pa velja, da bi bilo dobro preveriti službo oznanjevanja in poskušati ugotoviti, ali si za ‚oznanjevanje evangelija‘ res dovolj prizadevamo. (2 Timoteju 4:5)

12. S katerimi vprašanji lahko preizkusimo stopnjo našega duhovnega naprezanja?

¹² Vedno več ljudi je, ker so si prizadevali, da bi ugajali Jehovi, usposobljenih za pomožno pionirsko službo, splošno pionirsko službo ali betelsko službo. Kako pa je s teboj? Ali bi lahko bil, če si oznanjevalec Kraljestva, večkrat na leto pomožni pionir ali postal celo splošni pionir? Ali želiš, če si že pomožni pionir, biti redni pionir? Če ne, zakaj o tem ne razmišljaš? Tako bi bil blagoslovljen, ker bi razvil še tesnejši odnos z Bogom Jehovo in Jezusom Kristusom. (Psalm 25:14)

Se lahko potrudiš in postaneš pionir?

13. a) Kateri dve stvari sta nujni, če želiš postati pionir? b) Na katerih področjih je treba morda kaj spremeniti, da bi nekdo lahko postal pionir?

¹³ Lahko bi bil redni pionir, pa nisi; ali si »prizadevaš« zadeve urediti tako, da bi lahko to bil? Dvoje se zahteva. Najprej si moraš to želeti. Kot drugo pa so potrebne primerne okoliščine. Če si te službe še ne želiš, potem moli. Pogovarjaj se s pionirji. Več delaj kot skupščinski oznanjevalec. Bodi pomožni pionir, kolikokrat le moreš. Če ti okoliščine za sedaj ne dovoljujejo tega, razmisli, ali bi se dalo kaj spremeniti. Morda ženi ni treba hoditi v službo. Nekomu, ki je dosegel starost, ko lahko gre v pokoj, morda ni treba še ostati v službi. Visok življenjski standard, dragi dopusti, najnovejši avtomobil in podobno niso življenjsko potrebne stvari (Luka 12:15; 1 Janezov 2:15—17)

14. a) Zakaj ta zakonski par ni bil zadovoljen s službo skupščinskih oznanjevalcev? b) Kateri cilj priporočata svojim otrokom?

¹⁴ Oče treh sinov — dva še niti najstnika nista — je pred šestimi leti postal pionir. Zakaj? »Želel sem narediti več,« je pojasnil. »Če ne bi bil v splošni pionirski službi, ko sem lahko, ne bi moja predanost bila popolna.« Tudi njegova žena je splošni pionir. Zakaj? »Štiri leta sem bila redno pomožni pionir in končno sem opazila, da mi je to prelahko,« je rekla. »Hotela sem več sodelovati v tem delu, ki se ne bo nikoli več ponovilo, in želela sem najinim sinovom biti pravilen zgled.« Oba, mož in tudi žena, sta resnico spoznala po končani univerzi. »Najini starši so od naju zahtevali, da se tako izobraziva,« je dejal oče. Kakšne cilje pa priporočata svojim sinovom? »Moji sinovi vedo, da bi rada videla, da bi postali pionirji in vsaj štiri leta služili v Betelu.«

15. a) Kateri razlogi so nekatere navedli, da služijo kot splošni pionirji? b) Zakaj bi bil ti rad v polnočasni službi?

¹⁵ Navajamo, kateri razlogi so nekatere navedli, da so se odločili biti splošni pionirji:

»Duhovno nisem napredoval, in to mi ni ugajalo.« (Robert H.)

»Nisem bila zadovoljna, da sem samo redna oznanjevalka.« (Rhea H.)

»Pionirska služba je mojemu življenju dala cilj.« (Hans K.)

»Jehovi sem hotel služiti iz vse svoje duše, pionirska služba je bila takšna rešitev.« (Charanjit K.)

»Žal bi mi bilo, če ne bi svojih mladostnih moči porabil za to veličastno delo.« (Gregory T.)

»Jehova poplača le trud. Moral sem mu nekaj dati, kar bi On lahko blagoslovil.« (Graceann T.)

»Ko sem delala poln delovni čas v posvetni službi, me to ni osrečilo; videla pa sem, da so pionirji srečni.« (Nancy .P.)

Katere razloge bi lahko temu seznamu dodal ti?

Ali delaš, kar lahko?

16. Ali so pionirji edini, ki se naprezajo? Pojasni.

¹⁶ Mnoge Jehovine priče so svoje osebno stanje pošteno in v molitvi preiskale in ugotovile, da naredijo vse, kar lahko store. Morda tudi ti. Če da, tedaj se opogumi. Jehova in njegov Sin skrbita zate in resnično cenita tvojo službo. (Primerjaj Luka 21:1—4.) Na primer, naši bratje morajo v nekaterih deželah zaradi neugodnih političnih ali gospodarskih razmer delati pet ali šest dni na teden po devet ur, da bi zaslužili za najpotrebnejše. V neki deželi, kjer je delo Jehovinih prič strogo prepovedano, so pionirji — in v takih deželah število pionirjev raste — običajno upokojenci, mladi ljudje, ki delajo ponoči, ali pa matere, ki so zaradi otrok na dopustu.

17. Kako pokaže primer Epafrodita, da Jehova ne ocenjuje našega naprezanja samo po količini dela, ki ga opravljamo v njegovi službi?

¹⁷ Morda boš rekel: ‚Želim si več telesne moči. Ko bi bil lahko še enkrat mlad!‘ Ne bodi malodušen. Naše naprezanje se ne ocenjuje samo po količini dela, ki ga opravljamo v Božji sveti službi. Se spomniš Epafrodita? Ko je bil bolan, gotovo ni mogel v »Gospodovem delu« narediti toliko, kot dokler je bil zdrav. Kljub temu ga je Pavel pohvalil za njegov trud. Pravzaprav nam je Pavel s tem nakazal, da bi morali takšne ‚moške in ženske še naprej ceniti‘. (Filipljanom 2:25—30)

18. a) Kako lahko v skupščini tisti z omejenimi možnostmi pospešujejo polnočasno službo? b) Kaj lahko narediš ti, da bi pospešil pionirskega duha v tvoji skupščini?

¹⁸ Kljub vsemu pa lahko tudi ti storiš kaj, kar bo pospešilo polnočasno službo v skupščini. Kaj pa? Prizadevaj si, da kažeš pionirskega duha. Na primer, če trenutno zaradi družinskih obveznosti ne moreš biti pionir, ali bi želel, da so to dragi v tvoji družini — tvoja žena, tvoji otroci, tvoj brat ali tvoja sestra? Kdor je slabega zdravja ali ga kaj drugega ovira, lahko pokaže, da se zanima za tiste, ki so pionirji, tako, da gre z njimi v službo, kolikor pač more. (Primerjaj 1 Korinčanom 12:19—26.) Tako si lahko v skupščini vsi prizadevajo za pospeševanje polnočasne službe. Izid pa bo zelo spodbuden za vse!

19. Kaj bi morali odločno narediti?

¹⁹ Kako razumeš spodbudo »prizadevajte si«? Ali je to napredovanje h krstu? Ali pa: Premagati slabo navado? Utrditi odnos z Jehovo? Pomožna pionirska služba? Splošna pionirska služba? Služba v Betelu? Karkoli bi že moral narediti, da bi duhovno napredoval, moraš narediti sedaj. Vsi skupaj pa se še naprej trudimo, da bi vstopili skozi ozka vrata, ki vodijo v večno življenje!

[Podčrtna opomba]

Točke za premislek

◻ Kaj je mislil Jezus, ko je svetoval: »Prizadevajte si«?

◻ Kdaj in kako veljajo Jezusove besede zate?

◻ Zakaj jih ne bo moglo »veliko« vstopiti skozi ozka vrata?

◻ Kako se lahko tudi tisti, ki imajo omejene možnosti, ‚naprezajo‘?

◻ Kako dolgo se moramo boriti, da bi stopili skozi ozka vrata?

[Podčrtna opomba]