»Kdo je spoznal Jehovov um?«

»‚Kdo je spoznal Jehovov um, da bi ga poučil?‘ Mi pa imamo Kristusov um.« (1. KOR. 2:16)

1., 2. a) Katero težavo imajo mnogi ljudje? b) Kaj si moramo zapomniti glede našega razmišljanja in Jehovovega razmišljanja?

ALI kdaj težko razumeš, kako razmišlja kak drug človek? Mogoče si se ravno poročil in se ti zdi, da ne razumeš povsem, kako razmišlja tvoj zakonec. Resnično, moški in ženske razmišljajo in celo komunicirajo različno. V nekaterih kulturah pravzaprav moški govorijo povsem drugačno narečje od žensk! Poleg tega imajo lahko ljudje različne vzorce razmišljanja in vedenja, ker imajo različno kulturo in jezik. Toda bolj ko boš druge poznal, lažje boš razumel njihov način razmišljanja.

² Zato ne bi smeli biti presenečeni, če se naše razmišljanje zelo razlikuje od Jehovovega. Jehova je po preroku Izaiju Izraelcem povedal: »Vaše misli niso moje misli in moje poti niso vaše poti.« Nato pa je to dejstvo ponazoril z naslednjimi besedami: »Kakor je nebo višje od zemlje, tako so tudi moje poti višje od vaših poti in moje misli od vaših misli.« (Iza. 55:8, 9)

 3. Na katera dva načina lahko postanemo z Jehovom zaupni?

³ Ali to pomeni, da se nam sploh ni treba truditi, da bi razumeli, kako Jehova razmišlja? Ne. Čeprav ne bomo mogli nikoli povsem razumeti vseh Jehovovih misli, nas Biblija vseeno spodbuja, naj si prizadevamo biti z Jehovom »zaup[ni]«. (Beri Psalm 25:14; Pregovori 3:32.) Z Jehovom se lahko zbližamo tako, da razmišljamo o njegovih dejanjih, ki so zapisana v njegovi Besedi, Bibliji. (Ps. 28:5) Drugi način, kako se lahko z Jehovom zbližamo, pa je ta, da spoznamo »Kristusov um«, um njegovega Sina, ki je »podoba nevidnega Boga«. (1. Kor. 2:16; Kol. 1:15) Če si vzamemo čas, da preučimo biblijske pripovedi in o njih poglobljeno premišljujemo, lahko bolje razumemo, kakšen je Jehova in kako razmišlja.

Varujmo se napačne težnje

4., 5. a) Katere napačne težnje se moramo ogibati? Pojasni. b) Kateri napačni pogled so privzeli Izraelci?

⁴ Ko premišljujemo o Božjem ravnanju, bi morali paziti, da ne bi Boga sodili po človeških merilih. Na to težnjo merijo Jehovove besede, zapisane v Psalmu 50:21: »Mislil si, da bom tudi jaz postal kakor ti.« Takšno ravnanje je opisal tudi neki biblicist pred dobrimi 175 leti: »Ljudje radi sodijo Boga po merilih, ki so jih sami postavili. Mislijo, da ga omejujejo isti zakoni, za katere menijo, da jih morajo sami upoštevati.«

⁵ Paziti moramo, da svojega pogleda na Jehova ne bi oblikovali po lastnih merilih in željah. Zakaj je to tako pomembno? Ko preučujemo Sveto pismo, se nam z našega omejenega in nepopolnega zornega kota nekatera Jehovova dejanja morda ne zdijo ravno pravilna. Takšen pogled so privzeli staroveški Izraelci in glede tega, kako Jehova ravna z njimi, prišli do napačnega sklepa. Bodi pozoren, kaj jim je Jehova rekel: »In boste rekli: ‚Jehovova pot ni pravična.‘ Poslušaj, prosim, o Izraelova hiša. Ali moja pot ni pravična? Mar ni tako, da vaše poti niso pravične?« (Ezek. 18:25)

 6. Kaj se je naučil Job in kako nam lahko njegova izkušnja koristi?

⁶ Napaki, da bi Jehova presojali po lastnih merilih, se lažje ognemo, če si priznamo, da je naš pogled omejen in včasih hudo zgrešen. Tega se je moral naučiti tudi Job. Med trpljenjem ga je preplavljal obup in začel se je preveč osredinjati nase. Izpred oči je izgubil to, kar je pomembnejše. Vendar mu je Jehova ljubeče pomagal razširiti obzorje. S tem da je Jobu zastavil več kot 70 vprašanj, na katera ta ni znal odgovoriti, mu je pokazal, da ne razume vsega. Job se je odzval ponižno in je svoj pogled popravil. (Beri Job 42:1–6.)

Kako si lahko pridobimo »Kristusov um«

 7. Zakaj bomo lažje razumeli, kako Jehova razmišlja, če bomo preiskali Jezusovo ravnanje?

⁷ Jezus je v vsem, kar je govoril in delal, popolnoma posnemal svojega Očeta. (Jan. 14:9) Zato bomo lažje razumeli, kako Jehova razmišlja, če bomo preiskali Jezusovo ravnanje. (Rim. 15:5; Fil. 2:5) Preglejmo torej dve evangelijski pripovedi.

8., 9. Katere okoliščine, opisane v Janezu 6:1–5, so navedle Jezusa, da je Filipu postavil vprašanje, in zakaj je to storil?

⁸ Zamisli si naslednji prizor. Bilo je tik pred pasho leta 32 n. št. Jezusovi apostoli so se pravkar vrnili z izjemnega oznanjevalskega potovanja po Galileji. Ker so bili utrujeni, jih je Jezus odvedel na odmaknjen kraj na severovzhodnem bregu Galilejskega jezera. Vendar jim je sledilo na tisoče ljudi. Zatem ko je Jezus te množice ozdravil in jih poučil o marsičem, se je pojavil problem organizacijske narave. Kako bi lahko vsi ti ljudje prišli do hrane na tem odmaknjenem področju? Ker se je Jezus zavedal, da morajo nekaj jesti, je vprašal Filipa, ki je bil iz teh krajev: »Kje naj kupimo kruha, da bodo lahko jedli?« (Jan. 6:1–5)

⁹ Zakaj je Jezus Filipa to vprašal? Ali ni vedel, kaj naj stori? Seveda je vedel. Kaj je s tem vprašanjem pravzaprav mislil? To nam pojasni apostol Janez, ki je tudi bil tam: »[Jezus] ga je vprašal zato, da bi ga preizkusil. Sam je namreč vedel, kaj bo storil.« (Jan. 6:6) Jezus je učence preizkusil, da bi videl, koliko so duhovno napredovali. Z vprašanjem je pritegnil njihovo pozornost in jim dal priložnost, da pokažejo, da verjamejo vanj in se zavedajo, kaj vse zmore. Toda to priložnost so zapravili in s tem razkrili, kako ozek je v resnici njihov pogled. (Beri Janez 6:7–9.) Jezus jim je nato pokazal, da lahko stori nekaj, na kar niso niti pomislili. Vse tiste tisoče lačnih ljudi je čudežno nahranil. (Jan. 6:10–13)

10.–12. a) Iz katerega razloga Jezus morda ni takoj ugodil Grkinji? Pojasni. b) O čem bomo sedaj razpravljali?

¹⁰ Ta pripoved nam lahko pomaga razumeti, kako je Jezus razmišljal ob neki drugi priložnosti. Kmalu za tem, ko je nahranil to veliko skupino ljudi, je z apostoli odpotoval na sever, preko meja Izraela, v bližino Tira in Sidona. Tam je srečal neko Grkinjo in ta ga je prosila, naj ozdravi njeno hčer. Sprva se zanjo ni zmenil. Ko pa je še naprej vztrajala, ji je rekel: »Pusti, da se najprej nasitijo otroci. Ni namreč prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« (Mar. 7:24–27)

¹¹ Zakaj Jezus ženski sprva ni hotel pomagati? Ali jo je preizkušal, podobno kot je Filipa, da bi videl, kako se bo odzvala, in ji tako dal priložnost, da pokaže svojo vero? S svojim tonom glasu, čeprav nam besedilo tega ne odkriva, ji očitno ni vzel poguma. Uporabil je izraz »psički« in s tem omilil primerjavo. Jezus je morda ravnal kakor roditelj, ki sicer namerava ugoditi otrokovi prošnji, vendar na zunaj tega takoj ne pokaže, zato da preveri otrokovo odločenost. Kakor koli že, ko je ženska izrazila svojo vero, ji je Jezus rade volje ugodil. (Beri Marko 7:28–30.)

¹² Ti evangelijski pripovedi nam ponujata dragocen vpogled v »Kristusov um«. Poglejmo si sedaj, kako nam lahko to, kar smo se naučili iz njiju, pomaga bolje razumeti Jehovov um.

Kako je Jehova ravnal z Mojzesom

13. Kako nam pomaga to, da razumemo Jezusov način razmišljanja?

¹³ Če razumemo Jezusov način razmišljanja, potem lažje doumemo odlomke v Svetem pismu, ki bi jih sicer težko. Premisli na primer o tem, kaj je Jehova rekel Mojzesu, potem ko so Izraelci naredili zlato tele in ga začeli častiti. Takole je dejal: »Pogledal sem to ljudstvo, in vidim, da je trdovratno. Zato me zdaj pusti, da se moja jeza razvname proti njim in jih pokončam, iz tebe pa bom naredil velik narod.« (2. Mojz. 32:9, 10)

14. Kako se je Mojzes odzval na Jehovove besede?

¹⁴ Pripoved se nadaljuje: »Mojzes pa je skušal omehčati srce Jehova, svojega Boga, in mu govoril: ‚Jehova, zakaj naj bi se tvoja jeza razvnela proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in močno roko? Zakaj naj bi Egipčani govorili »Z zlim namenom jih je izpeljal, da bi jih pomoril med gorami in iztrebil s površja zemlje«? Odvrni se od svoje plamteče jeze in naj ti bo žal zaradi zla, ki si ga namenil svojemu ljudstvu. Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih služabnikov, ki si jim prisegel pri samem sebi z besedami: »Vaše seme bom pomnožil, da ga bo kakor zvezd na nebu, in vso to deželo, o kateri sem govoril, bom dal vašemu semenu v trajno posest.«‘ In Jehovu je bilo žal zaradi zla, ki ga je nameraval storiti svojemu ljudstvu.« (2. Mojz. 32:11–14)a

15., 16. a) Katera priložnost se je ponudila Mojzesu zaradi tega, kar mu je Jehova rekel? b) V katerem smislu je bilo Jehovu »žal«?

¹⁵ Ali je Mojzes res moral pomagati Jehovu, da spremeni svoje razmišljanje? Nikakor! Čeprav je Jehova povedal, kaj namerava storiti, pa to ni bila njegova zadnja beseda. Pravzaprav je Mojzesa preizkusil, prav tako kakor je Jezus kasneje Filipa in Grkinjo. Mojzesu je dal priložnost, da izrazi svoje mnenje.b Jehova je Mojzesa postavil za posrednika med njim in Izraelci ter je to njegovo vlogo tudi spoštoval. Ali se bo Mojzes prepustil jezi in razočaranju? Ali bo izkoristil priložnost in nagovoril Jehova, naj pozabi na Izraelce in iz njegovih potomcev naredi mogočen narod?

¹⁶ Mojzes je s svojim odzivom razkril vero v to, da je Jehova pravičen. Pokazal je, da ni sebičen in se ne zanima samo zase, temveč ga skrbi za Jehovovo ime. Ni hotel, da bi bilo omadeževano. S svojim ravnanjem je pokazal, da razume Jehovov način razmišljanja v tej zadevi oziroma »Jehovov um«. (1. Kor. 2:16) Kako se je vse skupaj končalo? Ker Jehova še ni rekel zadnje besede glede tega, kaj bo storil, navdihnjeni zapis pove, da mu »je bilo žal«. V hebrejščini lahko ta izraz preprosto pomeni, da Jehova nad narod ni zgrnil nesreče, za katero je sprva rekel, da jo namerava.

Kako je Jehova ravnal z Abrahamom

17. Kako je Jehova pokazal izredno potrpežljivost, ko mu je Abraham razkril svoje strahove?

¹⁷ Nadaljnji zgled tega, kako Jehova daje svojim služabnikom priložnost, da pokažejo vero in zaupanje vanj, je opisan v 18. poglavju 1. Mojzesove knjige. Tu beremo, da je Abraham prosil Jehova glede Sodome. Jehova je bil z njim zelo potrpežljiv, ko mu je dovolil, da mu je zastavil osem vprašanj. Med pogovorom se je Abraham ves razburjen pritožil: »Ti ne bi nikoli tako ravnal, da bi usmrtil pravičnega skupaj s hudobnim, da bi se pravičnemu godilo enako kakor hudobnemu! Ti ne bi nikoli tako ravnal. Ali ne bo Sodnik vse zemlje storil to, kar je prav?« (1. Mojz. 18:22–33)

18. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova ravnal z Abrahamom?

¹⁸ Kaj se iz te pripovedi naučimo o tem, kako Jehova razmišlja? Ali je Jehova res moral o tej stvari razpravljati z Abrahamom, zato da se je lahko prav odločil? Ne. Seveda bi mu lahko že takoj na začetku zgolj preprosto navedel razloge za svojo odločitev. Vendar je Abrahamu s tem, da mu je dovolil postaviti ta vprašanja, dal čas, da je lahko pretehtal njegovo odločitev in razumel njegov način razmišljanja. Abraham je tako tudi dobil priložnost, da doume razsežnost Jehovovega usmiljenja in pravičnosti. Zares, Jehova je z Abrahamom ravnal kot s prijateljem. (Iza. 41:8; Jak. 2:23)

Pouk za nas

19. Kako lahko posnemamo Joba?

¹⁹ Kaj smo se naučili glede »Jehovovega uma«? Božji Besedi moramo dovoliti, da nam pomaga pravilno razumeti, kako Jehova razmišlja. Nikoli ga ne bi smeli soditi na podlagi našega omejenega zornega kota ter po lastnih merilih in mišljenju. Job je za Boga dejal: »Ni človek kakor jaz, da bi mu lahko odgovoril in bi šla skupaj na sodišče.« (Job 9:32) Ko tako kakor Job bolj in bolj spoznavamo Jehovov um, si ne moremo kaj, da ne bi vzkliknili: »Glej, to so le drobci njegovih dejanj, le šepet, ki ga slišimo o njem. Toda njegovo mogočno grmenje – kdo ga more razumeti?« (Job 26:14)

20. Kaj naj bi storili, če v Svetem pismu naletimo na odlomek, ki ga težko razumemo?

²⁰ Kaj naj bi storili, če pri branju Svetega pisma naletimo na odlomek, ki ga težko razumemo, še zlasti ko gre za Jehovovo razmišljanje? Če tudi zatem, ko smo stvar raziskali, še vedno nimamo jasnega odgovora, lahko na to gledamo kot na preizkus, koliko Jehovu zaupamo. Ne pozabimo – občasno nam določeni deli Biblije dajo priložnost, da pokažemo zaupanje, da Jehova pri ravnanju z drugimi vedno vodijo njegove lastnosti. Ponižno priznajmo, da ne razumemo vsega, kar Jehova dela. (Prid. 11:5) Tako se bomo strinjali z besedami apostola Pavla: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in znanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti! Saj, ‚kdo je spoznal Jehovov um ali kdo je postal Božji svetovalec‘? In ‚kdo mu je kaj prvi dal, da bi mu bilo treba to povrniti‘? Vse stvari so namreč od njega, po njem in zaradi njega. Njemu bodi slava na večne čase. Amen.« (Rim. 11:33–36)

[Podčrtni opombi]

Ali se spomniš?

• Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo Jehova sodili po lastnih merilih?

• Kako nam lahko to, da razumemo Jezusovo ravnanje, pomaga, da postanemo z Jehovom »zaup[ni]«?

• Kaj si se naučil iz Jehovovih pogovorov z Mojzesom in Abrahamom?

[Sliki na strani 5]

Kaj se o razmišljanju Boga Jehova naučimo iz tega, kako je ravnal z Mojzesom in Abrahamom?