Med vami bo vladala ljubezen

»Dajem vam novo zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (JANEZ 13:34, 35)

Kaj to pomeni? Kristus je naročil svojim sledilcem, naj ljubijo drug drugega tako, kot je on ljubil njih. Kako pa jih je Jezus ljubil? Njegova ljubezen je bila močnejša od takrat splošno razširjenih predsodkov do ljudi druge narodnosti in drugega spola. (Janez 4:7–10) Ljubezen je Jezusa navedla, da je žrtvoval svoj čas, energijo in osebno udobje, zato da je pomagal ljudem. (Marko 6:30–34) Na koncu je Jezus pokazal svojo ljubezen na najboljši možni način. »Jaz sem dobri pastir,« je rekel. »In dobri pastir dá svojo dušo za ovce.« (Janez 10:11)

Kako se je to videlo pri zgodnjih kristjanih? Kristjani v prvem stoletju so se med seboj klicali »brat« ali »sestra«. (Filemonu 1, 2) Ljudje vseh narodov so bili prisrčno dobrodošli v krščanski občini, saj so kristjani verjeli, da »ni namreč nobene razlike med Judom in Grkom, saj je nad vsemi isti Gospod«. (Rimljanom 10:11, 12) Po binkoštih leta 33 n. št. so učenci v Jeruzalemu prodajali »svoja zemljišča in vse, kar so imeli, ter iztržek delili vsem, vsakemu pač glede na njegove potrebe«. S kakšnim razlogom? Zato da bi lahko novokrščeni ostali v Jeruzalemu in se še naprej posvečali »pouku apostolov«. (Apostolska dela 2:41–45) Kaj jih je spodbudilo k takšnim dejanjem? Manj kot 200 let po smrti apostolov je Tertulijan citiral, kar so drugi govorili o kristjanih: »Kako radi se imajo [. . .] in kako so pripravljeni celo umreti drug za drugega.«

Kdo danes ravna tako? Knjiga The History of the Decline and Fall of the Roman Empire (1837) pravi, da so skozi stoletja tisti, ki so se izrekali za kristjane, »bili drug do drugega veliko bolj okrutni, kot so bili okrutni do njih goreči neverniki«. Nedavna raziskava v Združenih državah Amerike je pokazala, da obstaja močna povezava med rasnimi predsodki in versko pripadnostjo – večinoma pri tistih, ki trdijo, da so kristjani. Pripadniki neke cerkve v eni deželi navadno niso povezani s pripadniki iste veroizpovedi v drugi deželi in zato ne morejo ali pa niso pripravljeni pomagati sovernikom, ko ti potrebujejo pomoč.

Potem ko so leta 2004 v dveh mesecih Florido prizadeli štirje orkani, je predsednik floridskega odbora za ukrepanje v izrednih razmerah preveril, ali so bila sredstva, ki so jih poslali, pravilno uporabljena. Rekel je, da nobena skupina ni bila tako dobro organizirana, kot so bili Jehovove priče. Pričam je zagotovil, da jim bo priskrbel vse, kar potrebujejo. Pred tem, leta 1997, je skupina Jehovovih prič za pomoč odpotovala skupaj z zdravili, hrano in oblačili v Demokratično republiko Kongo, da bi sovernikom in drugim priskrbeli pomoč. Jehovove priče v Evropi so v ta namen darovali življenjske potrebščine v vrednosti 734.000 evrov.