Biblijsko gledišče

Zakaj naj bi nadzorovali jezo

ŽE ZAČETEK je napovedoval nesrečo. »Zdaj ko sem poglavar te hiše, me ne boš več sramotila z zamujanjem,« je Jan vpil na svojo nevesto Greto.a Več kot 45 minut se je drl nanjo in ji prepovedal, da bi medtem vstala s kavča. Zmerjanje je postalo v njunem zakonu pravilo. Na žalost se je Janova jezljivost še stopnjevala. Loputal je z vrati, treskal po kuhinjski mizi in med divjo vožnjo udarjal po volanu ter tako spravljal v nevarnost življenje drugih.

Na žalost se takšni scenariji, kot vam je nedvomno znano, ponavljajo vse prepogosto. Ali je bila jeza tega moža upravičena ali pa je izgubil nadzor nad sabo? Je vsakršna jeza napačna? Kdaj jeza ni več nadzorovana? Kdaj gre predaleč?

Nadzorovana jeza je lahko upravičena. Bog je na primer izlil jezo na staroveški nemoralni mesti Sodomo in Gomoro. (1. Mojzesova 19:24) Zakaj? Ker so bili prebivalci teh mest vpleteni v nasilne in izprijene spolne navade, kar je bilo dobro znano po vsej pokrajini. Ko sta angelska sla obiskala pravičnega Lota, je na primer skupina drhali, mladih in starih moških, skušala ta Lotova gosta posiliti. Bog Jehova se je upravičeno razjezil nad njihovo očitno nemoralo. (1. Mojzesova 18:20; 19:4, 5, 9)

Tudi popolni človek Jezus Kristus je imel tako kakor njegov Oče razlog za jezo. Jeruzalemski tempelj naj bi bil za Božje izbrano ljudstvo središče čaščenja. Bil bi naj »hiša molitve« (EI), kamor bi lahko posamezniki prinašali osebne žrtve in daritve Bogu in kjer bi bili lahko poučeni v Njegovi poti ter bi se jim grehi oprostili. V templju so lahko tako rekoč občevali z Jehovom. Verski voditelji Jezusovih dni pa so tempelj namesto tega spremenili v ,hišo trgovsko‘ in »razbojniško jamo«. (Matevž 21:12, 13; Janez 2:14–17) Od prodaje živali, namenjenih za žrtvovanje, so imeli osebni dobiček. Čredo so tako dejansko skubili. Zato je Božji Sin popolnoma upravičeno pregnal goljufe iz Očetove hiše. Jezusova jeza je bila razumljiva!

Ko se nepopolni razjezimo

Tudi nepopolni se lahko tu in tam upravičeno razjezimo. Premislimo o tem, kaj se je zgodilo Mojzesu. Izraelsko ljudstvo je bilo pravkar čudežno rešeno iz Egipta. Jehova je dramatično pokazal svojo premoč nad krivimi egiptovskimi bogovi, ko je Egipčane udaril z desetimi nadlogami. Izraelcem je nato odprl pot za osvoboditev, tako da je razdelil Rdeče morje. Zatem jih je vodil k vznožju gore Sinaj in jih tam organiziral v ljudstvo. Mojzes se je kot posredovalec povzpel na goro in prejel Božje zakone. Jehova mu je poleg vseh drugih dal še Deset zapovedi. Napisal jih je »s prstom Božjim« na kamniti plošči, ki ju je sam izklesal iz gore. Kaj pa je Mojzes našel, ko se je vrnil? Ljudje so se obrnili k čaščenju podobe, zlatega teleta. Kako kmalu so pozabili! Minilo je le nekaj tednov. Upravičeno ‚se je razsrdil‘. Kamniti plošči je razbil in nato uničil podobo teleta. (2. Mojzesova 31:18; 32:16, 19, 20)

Nekoč kasneje je izgubil potrpljenje, ko so se ljudje pritoževali nad pomanjkanjem vode. Jezen je za trenutek izgubil svojo znano krotkost oziroma blagost. To ga je pripeljalo do resne napake. Namesto da bi poveličal Jehova kot Izraelovega Oskrbovalca, je z ljudstvom govoril osorno in pozornost usmeril na svojega brata Arona in nase. Bog se je odločil, da ga kaznuje. Mojzesu ni dovolil vstopiti v obljubno deželo. Po tem pripetljaju pri Meribi ni nikjer kasneje omenjeno, da bi Mojzes izgubil potrpljenje. Očitno ga je to izučilo. (4. Mojzesova 20:1–12; 5. Mojzesova 34:4; Psalm 106:32, 33)

Torej je med Bogom in človekom razlika. Jehova lahko ‚zadržuje svojo jezo‘ in je čisto prav opisan kot »počasen za jezo«, saj je njegova prevladujoča lastnost ljubezen, ne jeza. Njegova jeza je vedno pravična, vedno upravičena, vedno nadzorovana. (2. Mojzesova 34:6; Izaija 48:9; 1. Janezov 4:8) Popolni človek Jezus Kristus je bil vedno sposoben nadzorovati svojo jezo. Opisali so ga kot ‚krotkega‘. (Matevž 11:29) Po drugi strani pa so imeli nepopolni ljudje, celo s takšno vero, kot jo je imel Mojzes, težave z nadzorovanjem svoje jeze.

Na splošno ljudje tudi premalo mislimo na posledice. Za nenadzorovano jezo bo morda treba plačati ceno. Kakšne so na primer jasne posledice tega, da se mož tako zelo razjezi na svojo ženo, da s pestjo udari po steni in vanjo naredi udrtino? Poškoduje lastnino in lahko si rani roko. Pomembnejše od tega pa je, kako bo njegov bes vplival na ljubezen in spoštovanje, ki mu ju izkazuje žena. Zid se lahko popravi v nekaj dneh in roka pozdravi v nekaj tednih. Toda kako dolgo bo trajalo, da se povrne ženino zaupanje in spoštovanje?

Pravzaprav je v Bibliji ogromno zgledov mož, ki niso obvladovali jeze in so zato čutili posledice. Poglejmo si le nekatere. Kajn je bil pregnan, potem ko je umoril svojega brata Abela. Simeona in Levija je njun oče preklel, ker sta ubila sihemske može. Jehova je Uzija udaril z gobavostjo, ker se je ta ujezil na duhovnike, ki so ga skušali korigirati. Ko se je Jona »jezil«, ga je Jehova oštel. Vsi ti so zaradi svoje jeze nosili odgovornost. (1. Mojzesova 4:5, 8–16; 34:25–30; 49:5–7; 2. letopisov 26:19; Jona 4:1–11)

Kristjani so odgovorni

Podobno morajo tudi današnji kristjani za svoja dejanja dajati odgovor Bogu in včasih sovernikom. To zlahka lahko razberemo iz pomena grških besed, ki ju Biblija uporablja za jezo. Ena od dveh najpogostejših je orgé. Na splošno jo prevajajo s »srd« in zajema zavest in celo premišljenost, pogosto v smislu maščevanja. Tako je Pavel rotil rimske kristjane: »Ne maščujte se sami, ljubljeni, temuč dajte mesta jezi [orgé] [. . .]; kajti pisano je: ‚Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Gospod‘.« Spodbujeni so bili, naj ‚premagujejo v dobrem hudo‘, raje kakor da bi v srcu gojili sovraštvo do svojih bratov. (Rimljanom 12:19, 21)

Drug pogosti izraz je thymós. Koren te besede »pravzaprav označuje nasilno gibanje zraka, vode, tal, živali ali ljudi«. Tako torej besedo različno prevajajo kot »nebrzdan izbruh sovražnega občutja«, »izbruhi jeze« oziroma »vzkipljivo nebrzdanje, ki moti skladnost razuma in zaradi katerega pride do prepirov in nemirov doma in v javnosti«. Ognjenik lahko brez opozorila izbruhne vroč pepel, skale in lavo, ki lahko poškodujejo, pohabijo in ubijejo; takšen je mož ali žena, ki ne more brzdati svoje jeze. Množinska oblika besede thymós je zapisana v Listu Galatom 5:20, EI, kjer Pavel med ‚deli mesa‘ (vrstica 19), kot je nečistovanje, razuzdanost in popivanje, navede ‚jezo‘. Janovo obnašanje, ki smo ga opisali na začetku, le-to gotovo dobro prikaže.

Kako naj bi krščanska občina gledala na tiste, ki so z njo povezani, pa so kar naprej nasilni do posameznikov ali lastnine drugega? Nebrzdana jeza je razdiralna in z lahkoto pripelje do nasilja. Jezus je imel torej tehten razlog, da je rekel: »Jaz pa vam pravim: vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.« (Matevž 5:21, 22, EI) Možem je svetovano: »Ljubite žene svoje in ne bodite osorni proti njim.« Nekdo, ki je »nagle jeze«, ne ustreza pogojem za občinskega nadzornika. Zatorej se posameznikov, ki ne morejo brzdati svoje jeze, ne bi smelo dajati za zgled občini. (Kološanom 3:19; Titu 1:7; 1. Timoteju 2:8) Pravzaprav bi se potem, ko se premisli o drži, vedenjskem vzorcu in tem, koliko je to škodovalo življenju drugih, lahko posameznika, ki se nebrzdano jezi, izobči iz občine. Res strašna posledica!

Ali je Jan, o katerem smo govorili prej, sploh kdaj obrzdal svoja čustva? Ali je lahko zadržal svoje drvenje v nesrečo? Žal se je vpitje stopnjevalo v porivanje in suvanje. Žuganje s prstom je pripeljalo do dobesednega suvanja, ki je pustilo vidno sled. Jan se je previdno ogibal, da Grete ne bi poškodoval tam, kjer bi drugi to poškodbo lahko videli, svoje vedenje pa je skušal skriti. Sčasoma jo je začel brcati, udarjati s pestmi, pulil ji je tudi lase, in drugo. Greta se je od Jana ločila.

Tega ne bi bilo treba. Mnogi so bili v podobnih okoliščinah sposobni krotiti svojo jezo. Kako pomembno je torej, da posnemamo popoln zgled Jezusa Kristusa. Niti enkrat ni v jezi nebrzdano izbruhnil. Njegova jeza je bila vedno pravična, nikoli ni zgubil oblasti nad seboj. Pavel nam je vsem modro svetoval: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26) S tem ko se ponižno zavedamo svojih človeških omejitev in tega, da bomo želi, kar sejemo, imamo dober razlog, da na jezo pritrdimo zavore.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 18]

Savel streže Davidu po življenju/The Doré Bible Illustrations/Dover Publications, Inc.