Ali si Biblija nasprotuje

PISATELJ Henry Van Dyke je nekoč zapisal: »Biblija je, rojena na Bližnjem vzhodu, z orientalskim pridihom in metaforiko šla svojo dobro znano pot po vsem svetu, vstopala je v deželo za deželo, da bi se povsod uveljavila. V stotinah jezikov se je naučila polagati svoje besede človeku v srce. Otroci se čudijo njenim zgodbam in jih zavzeto poslušajo. Modri možje preudarjajo o njenih življenjskih prispodobah. Hudobni in ponosni trepetajo pred njenimi svarili, do potrtih in skesanih pa je materinska. . . . Kdor ima ta zaklad, ni ubog in osamljen.«

Biblija se je dejansko »naučila govoriti v stotinah jezikov«. Vsaj ena od njenih 66 knjig je prevedena v kakšnih 1970 jezikov. Milijoni gledajo na Biblijo kot na Božje darilo in jo z veseljem berejo, saj jim to koristi. Vendar pa drugi trdijo, da je polna protislovij in ji zato ni verjeti. Kaj odkrije skrbna preiskava?

Kot že pove naslovnica, je Bog ,napisal‘ Biblijo po zvestih možeh. Pravzaprav natančna preiskava Biblije odkrije, da jo je skozi več kot 16 stoletij pisalo kakšnih 40 mož. Ali so bili poklicni pisci? Ne. Med njimi lahko najdemo pastirja, ribiča, davkarja, zdravnika, izdelovalca šotorov, duhovnika, preroka in kralja. Njihovi spisi pogosto omenjajo ljudstva in običaje, ki so nam v 20. stoletju neznani. Pravzaprav celo biblijski pisci niso vedno razumeli pomena tega, kar so zapisali (Danijel 12:8-10). Zato ne bodimo presenečeni, če naletimo pri branju Biblije na nekatere nejasnosti.

Ali se lahko takšne nejasnosti razjasni? Ali si Biblija res nasprotuje? Da bi na to odgovorili, poglejmo nekaj primerov.

Ali gre res za nejasnosti?

▪ Kje si je Kajn našel ženo? (1. Mojzesova 4:17)

Morda bi kdo mislil, da so po umoru Abela ostali na zemlji samo njegov morilski brat ter njuni starši, Adam in Eva. Vendar sta imela Adam in Eva veliko družino. V Prvi Mojzesovi knjigi 5:3, 4 piše, da je imel Adam sina, ki ga je imenoval Set. Pripoved dodaja: »Po Setovem rojstvu je živel Adam še osemsto let in [medtem, NW] je dobil sinove in hčere.« Tako se je Kajn poročil s svojo sestro ali pa morda z eno od nečakinj. Ker je bilo takrat človeštvo še zelo blizu človeški popolnosti, takšen zakon očitno ni predstavljal zdravstvenih tveganj za potomce, kakršne bi sicer predstavljal danes.

▪ Kdo je prodal Jožefa v Egipt?

Prva Mojzesova knjiga 37:27 pravi, da so se Jožefovi bratje odločili, da ga bodo prodali Izmaelcem. Naslednja vrstica pa pove: »Ko so tedaj madijanski trgovci šli mimo, so Jožefa [njegovi bratje] potegnili in spravili iz vodnjaka. Potem so prodali Jožefa za dvajset srebrnikov Izmaelcem, ki so Jožefa odpeljali v Egipt.« Komu so Jožefa prodali? Izmaelcem ali Madijancem? Morda so Madijance imenovali tudi Izmaelce, s katerimi so bili v sorodu po svojem praočetu Abrahamu. Ali pa so madijanski trgovci potovali s karavano Izmaelcev. Kakorkoli, Jožefa so bratje prodali, tako da jim je lahko kasneje rekel: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt.« (1. Mojzesova 45:4)

▪ Koliko Izraelcev je pomrlo zaradi nemoralnih spolnih odnosov z Moabkami in zato, ker so se zapletli v čaščenje Baal-Peorja?

Četrta Mojzesova knjiga 25:9 zapiše: »Tistih pa, ki so umrli za nadlogo, [ki jo je privedel nadnje Bog zaradi njihovega brezbožnega obnašanja,] je bilo štiriindvajset tisoč.« Medtem ko apostol Pavel trdi: »Tudi ne nečistujmo, kakor so nečistovali nekateri izmed njih [Izraelcev v pustinji] in jih je padlo v enem dnevu triindvajset tisoč.« (1. Korinčanom 10:8) Morda je bilo število usmrčenih med 23.000 in 24.000, tako da so obe številki zadovoljujoči. Vendar Četrta Mojzesova knjiga še posebej poudari, da so »vse prvake ljudstva«, ki so tako grešili, usmrtili sodniki (4. Mojzesova 25:4, 5, AC). Morda je bilo ravno teh 1000 krivih ,prvakov‘ in če jih prištejemo 23.000-im, ki jih omenja Pavel, dobimo število 24.000. Medtem ko je bilo očitno 23.000 neposrednih žrtev Božje šibe, pa je vseh 24.000 izkusilo Jehovovo nadlogo, kajti vsakdo od njih je umrl zaradi njegove neugodne sodbe (5. Mojzesova 4:3).

▪ Ali ne gre za protislovje, ko se omenja Agaga, sodobnika kralja Savla, medtem ko se je že veliko pred tem Bileam skliceval na amalekovskega kralja s tem imenom?

Okrog leta 1473 p.n.š. je Bileam napovedal, da bo izraelski kralj »višji od Agaga« (4. Mojzesova 24:7, AC). Potem se Agaga ne omenja vse do vladavine kralja Savla (1117-1078 p.n.š.) (1. Samuelova 15:8). Tu ne gre za protislovje, kajti morda je bil »Agag« kraljevski naslov, podobno kot egiptovski naziv faraon. Možno je tudi, da je bilo večim amalekovskim vladarjem ime Agag.

▪ Kdo je navedel Davida, da je preštel Izraelce?

Druga Samuelova knjiga 24:1 pravi: »Gospodov srd se je zopet vnel zoper Izraelce in [nekdo je, NW] izpodbodel Davida [ali »ko je bil David izpodboden«, podčrtna opomba v NW] zoper nje, govoreč: ,Pojdi, preštej Izraela in Juda!‘ « Vendar Davida h grehu ni navedel Jehova, kajti Prva kroniška knjiga 21:1 pove: »Satan [ali »nasprotnik«, podčrtna opomba v NW] pa se je vzdignil zoper Izraelce in izpodbodel Davida, da bi preštel Izraela.« Bog se je jezil nad Izraelci, zato je dovolil Satanu Hudiču, da je privedel ta greh nadnje. Zato v Drugi Samuelovi knjigi 24:1 beremo, kot da je to storil sam Bog. Zanimivo je, kako to vrstico prevaja Joseph B. Rotherham: »Jahvejeva jeza se je vnela zoper Izraela, zato je dopustil, da je bil David naveden zoper nje, rekoč: ,Pojdi, preštej Izrael in Juda!‘ «

▪ Kako lahko uskladimo različna števila Izraelcev in Judov pri Davidovem štetju?

V Drugi Samuelovi knjigi 24:9 najdemo števili 800.000 Izraelcev in 500.000 Judov, medtem ko Prva kroniška knjiga 21:5 našteje 1,100.000 izraelskih bojevnikov in 470.000 judovskih. Redno vpoklicanih v kraljevo službo je bilo 288.000 vojakov, razdeljenih v 12 skupin po 24.000 mož; vsaka skupina je služila en mesec v letu. Poleg tega je bilo še 12.000 pomočnikov dvanajstih rodovnih knezov, kar je skupaj 300.000 mož. Očitno je v število 1,100.000 iz Prve kroniške knjige 21:5 že vključenih teh 300.000, medtem ko za Drugo Samuelovo knjigo 24:9 to ne velja. (4. Mojzesova 1:16; 5. Mojzesova 1:15; 1. kroniška 27:1-22) Glede Judov pa je v številu iz Druge Samuelove knjige 24:9 očitno vključenih 30.000 mož, ki so bili kot vojaki na opazovalnicah vzdolž meje s Filistejci in niso bili vključeni v število iz Prve kroniške knjige 21:5 (2. Samuelova 6:1). Če se še spomnimo, da sta Drugo Samuelovo in Prvo kroniško pisala moža, ki sta opisala stvar z različnih zornih kotov in z različnim ciljem, lahko kaj hitro uskladimo te številke.

▪ Kdo je bil Šealtielov oče?

Nekateri odlomki odkrivajo, da je bil Šealtielov telesni oče Jehonija (kralj Jojahin) (1. kroniška 3:16-18; Matej 1:12). Vendar pa evangelist Luka imenuje Šealtiela sin »Nerijev« (Luka 3:27). Neri je očitno dal Šealtielu svojo hčerko za ženo. Ker je bilo pri Hebrejcih običajno, da so zeta klicali kar sin, še posebej v rodovnikih, je Luka povsem pravilno poimenoval Šealtiela za Nerijevega sina. Podobno je Luka omenil Jožefa kot sina Elija, očeta Jožefove žene, Marije (Luka 3:23).

Skladnost odlomkov, ki omenjajo Jezusa

▪ Iz koliko mož je Jezus Kristus izgnal demone, ki so se polastili velike črede svinj?

Evangelist Matej omenja dva moža, medtem ko Marko in Luka govorita samo o enem (Matej 8:28; Marko 5:2; Luka 8:27). Videti je, da Marko in Luka usmerjata pozornost na samo enega z demoni obsedenega moža, ker je z njim govoril Jezus in njegov primer bolj bode v oči. Verjetno je bil ta možakar bolj nasilen, ali pa je dlje časa trpel pod demoni. Morda je kasneje ravno ta človek hotel spremljati Jezusa (Marko 5:18-20). Podobno Matej govori o dveh slepcih, ki ju je ozdravil Jezus, medtem ko Marko in Luka omenjata samo enega (Matej 20:29-34; Marko 10:46; Luka 18:35). To si ne nasprotuje, kajti tam je bil vsaj en takšen človek.

▪ Kakšne barve je bilo oblačilo, ki so ga nadeli Jezusu na dan njegove smrti?

Po Marku (15:17, NW) in Janezu (19:2, NW) so vojaki nadeli Jezusu purpurno oziroma vijoličastordeče oblačilo. Matej (27:28) pa pravi, da »so ga . . . ogrnili s plaščem škrlatne barve« in tako poudari plaščevo rdečino. Ker je purpurna vsaka kombinacija rdeče in modre barve, Marko in Janez soglašata, da je imel plašč rdeč odtenek. Odsev svetlobe in ozadje sta morda poudarjala enega od odtenkov. Evangelisti pač omenjajo barvo, ki se je njim ali tistemu, od katerega so zvedeli zanjo, zdela najizrazitejša. Manjša odstopanja odkrivajo neodvisnost piscev in dokazujejo, da se med sabo niso dogovarjali.

▪ Kdo je nesel Jezusov mučilni kol?

Janez (19:17) zapiše: »Nesel si je [Jezus] križ [mučilni kol, NW] in šel ven proti kraju, ki se imenuje Lobanja, po hebrejsko Golgota.« Matej (27:32), Marko (15:21) in Luka (23:26) pa pravijo, da ,ko so šli ven, so primorali Simona iz Cirene, da je nesel njegov mučilni kol‘. Jezus je sicer nosil svoj mučilni kol, kot to trdi Janez, vendar v svoji zgoščeni pripovedi Janez ne omeni, da so kasneje primorali Simona, da je nosil kol. Zato so evangelijske pripovedi glede tega skladne.

▪ Kako je umrl Juda Iškarijot?

Matejev evangelij 27:5 trdi, da se je Juda obesil, medtem ko v Apostolskih delih 1:18 piše, da je »padel . . . z glavo navzdol, tako da se je po sredini razpočil in se mu je izsulo vse drobovje«. Medtem ko želi Matej povedati, kako se je Juda skušal ubiti, Apostolska dela opišejo rezultat njegovega poskusa. Juda je očitno zavezal vrv okrog drevesne veje ter si dal zanko za vrat, da bi se obesil. Lahko pa domnevamo, da ko je odskočil s skale, se je bodisi vrv pretrgala, bodisi veja zlomila, tako da je omahnil v globino in se spodaj na skalah razpočil. Relief jeruzalemske okolice dopušča takšen zaključek.

Kako naj gledamo na takšne primere?

Če v Bibliji naletimo na navidezna protislovja, bi bilo dobro razmisliti o dejstvu, da ljudje pogosto povedo kaj, kar je videti protislovno, vendar se da enostavno pojasniti in razumeti. Na primer, direktor lahko nekomu piše tako, da narekuje pismo tajnici. Če ga bodo vprašali, bo rekel, da je on poslal pismo. Vendar ker je pismo dejansko napisala in poslala tajnica, lahko isto trdi tudi ona. Podobno ne gre za protislovje, ko Matej (8:5) pravi, da je vojaški častnik prišel prosit Jezusa za uslugo, medtem ko Luka (7:2, 3) trdi, da je poslal svoje predstavnike.

Prej omenjeni primeri odkrivajo, da se v Bibliji da pojasniti navidezna nesoglasja. Zato imamo dober razlog, da pozitivno gledamo na Sveto pismo. Ravno to je z naslednjimi besedami priporočala družinska Biblija, ki so jo natisnili leta 1876:

»S takšnimi težko razumljivimi odlomki prav ravnamo, če gremo prek njih, v kolikor je to možno, in se držimo resnice ter se ji podredimo, pa četudi ne moremo z njih odstraniti čisto vseh oblačkov nejasnosti. Posnemali naj bi zgled apostolov, ki so, ko se je nekaj učencev spotaknilo zaradi po njihovem ,težkih besed‘ in so zato zapustili Kristusa, utišali vsakršen ugovor z besedami: ,Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi smo prepričani, da si Kristus, sin živega Boga.‘ . . . Ko se zdi, da je ena resnica v nasprotju z drugo, poskusimo obe uskladiti in ju tako usklajeni vsem predstaviti.« (Janez 6:60-69)

Ali boš tudi ti tako ravnal? Upamo, da se boš zdaj, ko si preiskal le nekaj primerov, ki dokazujejo skladnost Svetega pisma, strinjal s psalmistom, ki je rekel Bogu: »Vsebina besed tvojih je sama resnica.« (Psalm 119:160, AC) Jehovove priče tako gledajo na celotno Biblijo in z veseljem ti bodo povedale, zakaj ji verjamejo. Zakaj se z njimi ne pogovoriš o tej edinstveni knjigi? Njeno ohrabrujoče sporočilo te bo prav gotovo navdalo z resničnim upanjem in srečo.

[Slika na strani 7]

Ali si že vprašal Jehovove priče, zakaj verujejo v Biblijo?