‚Smrt bo odpravljena‘

»A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.« (1. KORINČANOM 15:26)

1., 2. a) Kakšno upanje za mrtve je razodel apostol Pavel? b) Kakšno vprašanje o vstajenju je Pavel sprožil?

»VERUJEM v [. . .] vstajenje mesa in večno življenje.« Tako se glasi apostolski credo, ki ga vestno citirajo katoličani in protestanti. Ob tem pa se ne zavedajo, da je njihovo verovanje bolj podobno grški filozofiji, prav nič pa tistemu, kar so verjeli apostoli. Apostol Pavel je zavračal grško filozofijo, ni verjel v nesmrtnost duše. Vseeno pa je trdno verjel v prihodnje življenje. Po navdihnjenju je napisal: »A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.« (1. Korinčanom 15:26) Le kaj to pomeni za umrljivo človeštvo?

² Da bi na to odgovorili, se vrnimo k Pavlovi razpravi o vstajenju, ki je zapisana v 15. poglavju Prvega lista Korinčanom. Gotovo se še spomnite, da je Pavel v uvodnih vrsticah povedal, da je vstajenje bistveni del krščanskega nauka. Zdaj pa sproži posebno vprašanje: »Toda poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakšnem telesu prihajajo?« (1. Korinčanom 15:⁠35)

Kakšno telo?

 3. Zakaj so nekateri zavračali vstajenje?

³ Pavel je s tem vprašanjem gotovo hotel onemogočiti vpliv Platonove filozofije. Platon je učil, da ima človek nesmrtno dušo, ki po smrti telesa živi naprej. Ljudem, ki so odraščali ob takšni zamisli, se je krščanski nauk gotovo zdel nepotreben. Če duša živi še po smrti, čemu potem vstajenje? Vstajenje se je verjetno zdelo tudi nelogično. Kako je vstajenje sploh mogoče, ko se telo enkrat spremeni v prah? Biblijski razlagalec Heinrich Meyer pravi, da so nekateri Korinčani temu morda nasprotovali zato, ker so se pustili vplivati »filozofiji, ki uči, da je nemogoče na novo sestaviti oziroma spojiti telesne elemente«.

4., 5. a) Zakaj so bili ugovori nevernikov nerazumni? b) Pojasnite Pavlovo ponazoritev o ‚golem zrnu‘. c) Kakšno telo Bog da obujenim maziljencem?

⁴ Pavel njihovo prazno umovanje razgalja z naslednjimi besedami: »Nespametnež, kar ti seješ, ne oživi, če ni prej umrlo. In kar seješ, ne seješ telesa, katero ima biti, temuč golo zrno, postavim, pšenično ali katero drugo; a Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu lastno mu telo.« (1. Korinčanom 15:36–38) Bog ne bo oživljal telesa, ki ga je človek imel, ko je še živel na zemlji. Prišlo bo do spremembe.

⁵ Pavel vstajenje primerja s kaljenjem semena. Drobceno pšenično seme ni prav nič podobno rastlini, ki zraste iz njega. The World Book Encyclopedia pravi: »Ko seme začne kaliti, vsrkava ogromno vode. Ta v njem sproži mnoge kemične spremembe, pa tudi odebelitev vlaken, ki tako predro semensko lupino.« Seme v bistvu kot tako umre in se spremeni v bujno rastlino. ‚Bog mu da telo.‘ Postavil je namreč naravne zakonitosti, ki usmerjajo njegov razvoj. Vsako seme tako dobi telo po svoji vrsti. (1. Mojzesova 1:11, Ekumenska izdaja) Podobno tudi maziljeni kristjani najprej umrejo kot ljudje. Nato pa jih Bog ob svojem določenem času povrne v življenje v povsem novem telesu. Tako je, kot je Pavel povedal Filipljanom, ‚Jezus Kristus [. . .] preobrazi telo ponižanja našega, da bode podobno telesu slave njegove‘. (Filipljanom 3:20, 21; 2. Korinčanom 5:1, 2) Obujeni so kot duhovna stvarjenja in nato zaživijo v duhovnem področju. (1. Janezov 3:⁠2)

 6. Zakaj je razumno verjeti, da Bog lahko da obujenim ustrezna duhovna telesa?

⁶ Ali je to pretežko verjeti? Sploh ne. Pavel razlaga, da poznamo živali najrazličnejših teles. Primerja tudi nebeške angele z ljudmi iz mesa in krvi. Takole pravi: »So [. . .] telesa nebeška in telesa zemeljska.« Velika raznolikost pa je tudi v neživem stvarstvu. Veliko prej, predno je znanost odkrila nebesna telesa, kot so modre zvezde, rdeče orjakinje in bele pritlikavke, je Pavel napisal, da se »zvezda [. . .] od zvezde loči v slavi«. Mar ni glede na vse to razumno, da Bog lahko obujenim maziljencem priskrbi ustrezno duhovno telo? (1. Korinčanom 15:39–41)

 7. Kaj pomeni nepropadljivost? In kaj nesmrtnost?

⁷ Pavel zatem reče: »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti.« (1. Korinčanom 15:42, SSP) Človeško telo je propadljivo, četudi je popolno. Mogoče ga je umoriti. Pavel je na primer rekel, da se obujeni Jezus »ne vrne več v trohnjenje«. (Dejanja 13:34) V življenje se ni več vrnil v propadljivem, četudi popolnem človeškem telesu. Tudi telo, ki ga Bog da obujenim maziljencem, je nepropadljivo, niti smrt niti propadanje mu ne moreta do živega. Pavel nadaljuje: »Seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči; seje se telo naravno, vstaja telo duhovno.« (1. Korinčanom 15:43, 44) Pavel še pravi: »To smrtno [mora] obleči nesmrtnost.« Nesmrtnost pomeni brezkončno, neuničljivo življenje. (1. Korinčanom 15:53; Hebrejcem 7:16, SSP) Obujeni tako dobijo »podobo nebeškega«, podobo Jezusa, ki jim je to vstajenje tudi omogočil. (1. Korinčanom 15:45–49)

 8. a) Kako vemo, da so obujeni iste osebnosti, kot so bili, ko so še živeli na zemlji? b) Katere prerokbe se spolnjujejo z vstajenjem?

⁸ Kljub tej spremembi pa so obujeni še vedno iste osebnosti, kot so bili pred smrtjo. Vstanejo z istimi spomini in istimi odličnimi krščanskimi lastnostmi. (Malahija 3:3; Razodetje 21:10, 18) V tem so podobni Jezusu Kristusu. Jezus se je iz duhovne oblike spremenil v človeško. Nato je umrl in bil obujen kot duh. Pa vendar je »Jezus Kristus [. . .] isti včeraj in danes in na veke«. (Hebrejcem 13:⁠8) Kako sijajno prednost imajo maziljenci! Pavel pravi: »Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1. Korinčanom 15:54, 55, SSP; Izaija 25:8; Ozea 13:⁠14)

Vstajenje na zemlji?

9., 10. a) Kaj je glede na sobesedilo Prvega lista Korinčanom 15:24 »konec« in do katerih dogodkov bo v zvezi z njim prišlo? b) Kaj se mora zgoditi, da bo smrt res odpravljena?

⁹ Kaj pa vsi tisti milijoni, ki nimajo upanja na nesmrtno duhovno življenje v nebesih, ali je pred njimi kakšna prihodnost? Seveda je! Pavel potem, ko pojasni, da bo nebeško vstajenje med Kristusovo navzočnostjo, opiše še nadaljnje dogodke, namreč: »Potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč.« (1. Korinčanom 15:23, 24)

¹⁰ »Konec« pomeni konec tisočletne Kristusove vlade, ko bo Jezus ponižno in zvestovdano izročil Kraljestvo svojemu Bogu in Očetu. (Razodetje 20:4) Izpolnil se bo Božji namen, »da vse zedini pod eno glavo v Kristusu«. (Efežanom 1:9, 10) Še prej pa bo Kristus uničil »vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč«, ki nasprotuje volji Suverenega Boga. To pa zajema več kot le uničenje v harmagedonu. (Razodetje 16:16; 19:11–21) Pavel pravi: »[Kristus] mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge. A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.« (1. Korinčanom 15:25, 26) Da, odstranjene bodo vse sledi adamskega greha in smrti. Nujno je torej, da Bog izprazni ‚grobove‘, da vrne mrtvim življenje. (Janez 5:⁠28)

11. a) Kako vemo, da Bog lahko ponovno ustvari umrle duše? b) Kakšna telesa bodo imeli ti, ki bodo vstali na zemljo?

¹¹ Gre torej za ponovno ustvaritev človeških duš. Se vam zdi to nemogoče? Pa ni, saj nam Psalm 104:29, 30 zagotavlja, da Bog to lahko stori: »Vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj. Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš.« Tisti, ki bodo vstali, bodo sicer isti ljudje, kot so bili pred smrtjo, ne bo pa treba, da imajo tudi isto telo. Bog jim bo dal telo, kakršnega sam hoče, tako kot tistim, ki bodo obujeni v nebesa. Seveda bo njihovo novo telo fizično zdravo in podobno prvotnemu, tako da jih bodo njihovi ljubljeni prepoznali.

12. Kdaj bo vstajenje na zemlji?

¹² Kdaj pa bo zemeljsko vstajenje? Marta je za svojega mrtvega brata Lazarja rekla: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« (Janez 11:24) Kako je to vedela? O vstajenju so se v njenem času prepirali. Farizeji so namreč vanj verovali, saduceji pa ne. (Dejanja 23:8) Poleg tega je Marta gotovo vedela za predkrščanske priče, ki so upali na vstajenje. (Hebrejcem 11:35) Tudi iz Daniela 12:13 je lahko spoznala, da bo vstajenje v zadnjih dneh. Morda je to izvedela celo od samega Jezusa. (Janez 6:39) Ta »poslednji dan« je pravzaprav tisočletna Kristusova vlada. (Razodetje 20:6) Predstavljajte si, kakšno veselje bo zavladalo ta »dan«, ko se bodo začeli ti veliki dogodki! (Primerjaj Lukež 24:⁠41.)

Kdo se bo vrnil?

13. Kakšno videnje o vstajenju je opisano v Razodetju 20:12–14?

¹³ V Razodetju 20:12–14 je zapisano Janezovo videnje o zemeljskem vstajenju: »In videl sem mrtve, velike in male, stoječe pred prestolom, in knjige so se odprle; in druga knjiga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih. In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno.«

14. Kdo bo med obujenimi?

¹⁴ Vstali bodo torej ‚veliki in mali‘, znani in manj znani ljudje, ki so živeli in umrli. Med temi bodo tudi dojenčki! (Jeremija 31:15, 16) V Dejanjih apostolov 24:15 pa je odkrita še ena pomembna podrobnost, namreč »da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. Med ‚pravičnimi‘ bodo posebej opazni zvesti možje in žene starega časa, kot so bili Abel, Enoh, Noe, Abraham, Sara in Rahab. (Hebrejcem 11:1–40) Samo pomislite: lahko boste govorili z njimi in iz prve roke izvedeli podrobnosti o biblijskih dogodkih davnih dni! Med ‚pravičnimi‘ bo tudi tisoče bogaboječih posameznikov, ki so umrli v teh dneh in nimajo nebeškega upanja. Morda bo med njimi tudi kdo od vaših družinskih članov ali kdo drug, ki ste ga imeli radi? Kako tolažilno je vedeti, da ga boste lahko zopet videli! Kdo pa so ‚nepravični‘, ki se bodo prav tako vrnili? Milijoni, morda celo milijarde ljudi, ki so umrli, pa niso imeli možnosti spoznati in udejanjati biblijske resnice.

15. Kaj pomeni to, da bodo obujeni »sojeni [. . .] po tem, kar je bilo pisano v knjigah«?

¹⁵ Kako pa bodo obujeni, »sojeni [. . .] po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih«? V teh knjigah niso zapisana njihova prejšnja dela; za grehe, ki so jih storili za živa, so namreč že plačali s smrtjo. (Rimljanom 6:7, 23) Vendar pa bodo obujeni ljudje še vedno pod adamskim grehom. Zato bodo v teh knjigah gotovo božja navodila, po katerih se bodo morali vsi ravnati, da bi od žrtve Jezusa Kristusa imeli vso korist. Kot zadnja sled adamskega greha bo ‚odpravljena smrt‘, in to popolnoma. Do konca tisočletja bo Bog »vse v vsem«. (1. Korinčanom 15:28) Odtlej človek ne bo več potreboval posredovanja Velikega duhovnika ali Odkupitelja. Vse človeštvo bo uživalo popolnost, kakršno je na začetku imel Adam.

Vstajenje po določenem redu

16. a) Zakaj je razumno verjeti, da bo vstajenje teklo po določenem redu? b) Kdo bo verjetno med prvimi, ki se bodo vrnili od mrtvih?

¹⁶ Glede na to, da nebeško vstajenje poteka po določenem redu, »vsak v svojem redu«, je očitno, da tudi zemeljsko vstajenje ne bo nekakšna kaotična ekspanzija prebivalstva. (1. Korinčanom 15:23) Razumljivo je, da bo za obujene treba poskrbeti. (Primerjaj Lukež 8:55.) Potrebovali bodo telesno oskrbo in, kar je še pomembnejše, duhovno pomoč pri pridobivanju oživljajočega spoznanja o Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu. (Janez 17:3) Če bi oživeli vsi hkrati, bi bilo zanje nemogoče ustrezno poskrbeti. Zato je razumno sklepati, da bo vstajenje postopno. Zvesti kristjani, ki so umrli tik pred koncem Satanovega sistema bodo verjetno med prvimi obujenimi. Med prvimi vstalimi lahko tudi pričakujemo zveste može starega časa, ki bodo služili kot ,knezi‘. (Psalm 45:⁠17, SSP, v NW 45:16)

17. O katerih vprašanjih glede vstajenja Biblija molči in zakaj kristjanom ni treba biti zaradi tega preveč v skrbeh?

¹⁷ Vendar pa glede tega ne bi smeli biti dogmatični. Biblija o mnogočem molči. Ne spušča se denimo v podrobnosti o tem, kako, kdaj in kje bo kdo vstal. Prav tako v njej nič ne piše, kje bodo ti vstali stanovali, kako se bodo hranili in oblačili. Nič gotovega tudi ne moremo reči o tem, kako bo Jehova rešil vprašanja glede vzgoje in skrbi za obujene otroke, ali pa kako bo rešil nekatere situacije, povezane morda z našimi prijatelji in ljubljenimi. Seveda je čisto naravno, da nas takšne stvari zanimajo. Bilo pa bi nemodro, če bi ure in ure porabili za to, da bi našli odgovore na vprašanja, ki so trenutno nerešljiva. Osrediniti se moramo na to, da zvesto služimo Jehovu in nato dobimo večno življenje. Maziljeni kristjani upajo na veličastno nebeško vstajenje. (2. Petrov 1:10, 11) Druge ovce pa upajo na večno dediščino v zemeljskem področju Božjega kraljestva. (Janez 10:16; Matevž 25:33, 34) Glede raznovrstnih podrobnosti o vstajenju, ki so neznane, pa preprosto zaupamo Jehovu. Naša prihodnja sreča je varno spravljena v rokah Tistega, ki ‚teši željo vsemu živemu‘. (Psalm 145:16, SSP; Jeremija 17:⁠7)

18. a) Katero zmago je osvetlil Pavel? b) Zakaj trdno upamo v vstajenje?

¹⁸ Pavel svoje dokazovanje sklene z vzklikom: »Hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.« (1. Korinčanom 15:57) Zmaga nad adamsko smrtjo je pribojevana po odkupni žrtvi Jezusa Kristusa in pripisana je obojim, maziljencem in ‚drugim ovcam‘. Sedaj živeče ‚druge ovce‘ imajo seveda upanje, ki je svojsko temu rodu. Kot del vse večje ‚velike množice‘ lahko preživijo prihajajočo ‚veliko stisko‘ in nikoli ne okusijo fizične smrti! (Razodetje 7:9, 14) Pa tudi tisti, ki umro, pač zaradi ‚časa in razmer‘ ali po rokah Satanovih služabnikov, lahko trdno upajo na vstajenje. (Propovednik 9:⁠11)

19. Kateri opomin morajo danes poslušati vsi kristjani?

¹⁹ Zatorej željno pričakujemo ta veličastni dan, ko bo smrt odpravljena. Z neomajnim zaupanjem v Jehovovo vstajenjsko obljubo na vse gledamo stvarno. Naj se nam v življenju zgodi to ali ono, lahko tudi, da umremo, nam nič oziroma nihče ne more vzeti nagrade, ki nam jo je obljubil Jehova. Zato je, tako kot pred dva tisoč leti za Korinčane, tudi danes za nas primeren Pavlov zadnji opomin: »Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:⁠58)

Ali lahko pojasnite?

◻ Kako je Pavel odgovoril na vprašanje, v kakšnem telesu bodo vstali maziljenci?

◻ Kako in kdaj bo smrt končno odpravljena?

◻ Kdo vse bo deležen zemeljskega vstajenja?

◻ Kako bi morali gledati na stvari, o katerih Biblija molči?

[Slika na strani 20]

Seme kot tako »umre«, ko doživi dramatično spremembo

[Slike na strani 23]

Med obujenimi bodo zvesti možje in žene starega časa, kot so bili Noe, Abraham, Sara in Rahab

[Slika na strani 24]

Vstajenje bo čas velike radosti!