Apostolska dela

23 Pavel je pozorno pogledal po sanhedrínu in rekel: »Bratje, vse svoje življenje sem ravnal tako, da imam pred Bogom popolnoma čisto vest.«+ 2 Ko je veliki duhovnik Ananíja to slišal, je tem, ki so stali poleg Pavla, ukazal, naj ga udarijo po ustih. 3 Pavel pa mu je rekel: »Bog bo udaril tebe, ti stena pobeljena*! Kako lahko sediš tu in mi sodiš v skladu z Zakonikom*, hkrati pa se ga sam ne držiš, saj si ukazal, naj me udarijo?!« 4 Ti, ki so stali poleg Pavla, so rekli: »Kako si drzneš žaliti Božjega velikega duhovnika?!« 5 Pavel je odgovoril: »Bratje, nisem vedel, da je veliki duhovnik. Saj vem, da v Svetih spisih piše: ‚Ne žali voditelja svojega ljudstva.‘«+

6 Pavel se je zavedal, da sanhedrín sestavljajo saduceji in farizeji, zato je vzkliknil: »Bratje, jaz sem farizej+ in tudi moji predniki so bili farizeji. Sodi se mi, ker verjamem v vstajenje mrtvih.« 7 Zaradi teh njegovih besed je med farizeji in saduceji prišlo do nesoglasja in nastala sta dva tabora. 8 Saduceji namreč pravijo, da ni ne vstajenja, ne angelov, ne duhov, farizeji pa trdijo, da vse to obstaja.+ 9 Zato je nastalo glasno vpitje. Nekateri pismouki iz farizejske stranke so vstali in se začeli hudo prerekati. Govorili so: »Menimo, da ta človek ni naredil nič napačnega. Kaj pa, če je z njim govoril duh ali angel?«+ 10 Ko se je prerekanje zaostrilo, se je vojaški poveljnik ustrašil, da bodo Pavla raztrgali. Zato je vojakom zapovedal, naj gredo tja, ga potegnejo iz njihove sredine in pripeljejo v vojašnico.

11 Ponoči se je Pavlu prikazal Gospod in mu rekel: »Le pogumno!+ Kot si temeljito pričal o meni v Jeruzalemu, tako moraš pričati tudi v Rimu.«+

12 Zjutraj so Judje skovali zaroto in se zakleli*, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ne bodo Pavla ubili. 13 Teh zarotnikov je bilo več kot 40. 14 Odšli so k višjim duhovnikom in starešinam in rekli: »Slovesno smo se zakleli*, da ne bomo zaužili niti grižljaja, dokler ne bomo ubili Pavla. 15 Zato zdaj skupaj s sanhedrínom sporočite vojaškemu poveljniku, naj ga pripelje k vam. Recite mu, da nameravate njegov primer bolj podrobno preiskati. Mi pa bomo pripravljeni čakali, da ga ubijemo, še preden bo prišel blizu.«

16 Toda sin Pavlove sestre je izvedel, da nameravajo postaviti zasedo, zato je prišel v vojašnico in o tem obvestil Pavla. 17 Pavel je zatem poklical enega od stotnikov in rekel: »Odpelji tega mladeniča k vojaškemu poveljniku, ker mu mora nekaj sporočiti.« 18 Stotnik ga je peljal k poveljniku in rekel: »Jetnik Pavel me je poklical in me prosil, naj k tebi pripeljem tega mladeniča, ker ti mora nekaj povedati.« 19 Poveljnik je mladeniča prijel za roko in ga odpeljal nekam, kjer sta bila sama. Vprašal ga je: »Kaj mi moraš sporočiti?« 20 Mladenič je odgovoril: »Judje so se dogovorili, da te bodo prosili, da Pavla jutri pripelješ pred sanhedrín. Rekli bodo, da bi radi izvedeli več podrobnosti o njegovem primeru.+ 21 Ne pusti se jim pregovoriti. Več kot 40 jih bo namreč v zasedi čakalo nanj. Zakleli so se,* da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne ubijejo.+ So že pripravljeni in čakajo na tvojo odobritev.« 22 Poveljnik je nato mladeniču dovolil oditi, ampak še prej mu je ukazal: »Nikomur ne povej, da si o tem govoril z menoj.«

23 Zatem je poklical dva stotnika in jima rekel: »Pripravita 200 pešakov pa še 70 konjenikov in 200 suličarjev, da boste ob 21. uri* odpotovali naravnost v Cezarejo. 24 Poleg tega priskrbita konje za Pavla in ga varno pripeljite k upravitelju province Feliksu.« 25 Poveljnik je napisal tudi pismo z naslednjo vsebino:

26 »Jaz, Klávdij Lízija, pišem tebi, velespoštovani upravitelj province Feliks: Pozdravljen! 27 Judje so tega človeka prijeli in so ga že skoraj ubili, ampak jaz sem s svojimi vojaki hitro prišel in ga rešil,+ ker sem izvedel, da je rimski državljan.+ 28 Želel sem ugotoviti, česa ga obtožujejo, zato sem ga pripeljal pred njihov sanhedrín.+ 29 Odkril sem, da so njihove obtožbe povezane z njihovim Zakonikom*+ in da ni naredil nič takega, za kar bi si zaslužil smrt ali pa ječo. 30 Toda izvedel sem, da so proti njemu skovali zaroto,+ zato sem ga takoj poslal k tebi in tožnikom ukazal, naj pred teboj povedo, kaj imajo proti njemu.«

31 Vojaki so naredili to, kar jim je bilo ukazano,+ in Pavla ponoči pripeljali v Antipatrído. 32 Naslednji dan so konjeniki z njim nadaljevali pot, ostali vojaki pa so se vrnili v vojašnico. 33 Ko so konjeniki prispeli v Cezarejo, so upravitelju province izročili pismo in mu predali Pavla. 34 Upravitelj je pismo prebral in Pavla vprašal, iz katere province je. Pavel mu je odgovoril, da je iz Kilíkije.+ 35 »Temeljito te bom zaslišal,« je rekel, »ko bodo prišli tvoji tožniki.«+ Nato je ukazal, naj ga v Heródovi palači* zaprejo in stražijo.