Pomagajmo ljudem, da se približajo Jehovu

»Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (JANEZ 14:⁠6)

 1. Kaj je Jezus po vstajenju zapovedal svojim učencem in kaj smo Jehovove priče dosegli, ker smo to zapoved ubogali?

JEZUS KRISTUS je svojim sledilcem zapovedal, naj mu ‚pridobivajo v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha‘. (Matevž 28:19) Jehovove priče so v zadnjih desetih letih pomagali precej več kot trem milijonom ljudem priti k Bogu. Sčasoma so jih v znak tega, da so se mu posvetili, da bodo spolnjevali njegovo voljo, tudi krstili. Kako veseli smo, da smo jim lahko pomagali približati se Bogu! (Jakob 4:⁠8)

 2. Kaj se dogaja, četudi se krsti mnogo novih?

² Vendar pa v nekaterih deželah, kjer se je sicer krstilo mnogo novih učencev, ni bilo temu primernega porasta števila kraljestvenih oznanjevalcev. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so nekateri umrli, namreč da je bila letna stopnja umrljivosti približno enoodstotna. Toda precej jih je v teh zadnjih nekaj letih iz tega ali onega razloga tudi odpadlo. Zakaj? V tem in naslednjem članku se bomo posvetili temu, kaj ljudi pritegne k Jehovu in možnim vzrokom, zakaj nekateri odpadejo.

Namen našega oznanjevanja

 3. a) V čem se poslanstvo, ki je bilo zaupano Jezusovim učencem, ujema s poslanstvom angela, omenjenega v Razodetju 14:6? b) Kaj se je izkazalo za najučinkovitejši način, kako vzbuditi v ljudeh zanimanje za kraljestveno sporočilo, toda kakšen problem obstaja?

³ Jezusovi učenci imajo v tem ‚času konca‘ nalogo, da širijo »spoznanje« o ‚evangeliju kraljestva‘. (Daniel 12:4; Matevž 24:14) Njihovo poslanstvo se ujema s poslanstvom angela, ki »je imel večni evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu«. (Razodetje 14:6) V tem svetu, ki je tako prezaposlen s svetnimi rečmi, je na splošno najučinkovitejša metoda, kako vzbuditi v ljudeh zanimanje za Božje kraljestvo in jim pomagati zbližati se z Jehovom, ta, da jim pripovedujemo o upanju na večno življenje v raju na zemlji. To je sicer razumljivo, toda takšni, ki se družijo z Božjim ljudstvom samo zato, da bi lahko prišli v raj, ne stojijo trdno na ozki poti, ki vodi v življenje. (Matevž 7:13, 14)

 4. Kaj je po besedah Jezusa in angela, ki leti po sredi neba, namen našega oznanjevanja?

⁴ Jezus je izjavil: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Angel, ki leti po sredi neba, oznanja »večen evangelij« in vsem prebivalcem na zemlji govori: »Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence vodá.« (Razodetje 14:7) Glavni namen našega oznanjevanja dobre novice je torej ta, da pomagamo ljudem zbližati se z Jehovom po Kristusu Jezusu.

Naša vloga v Jehovovem delu

 5. Iz katere Pavlove in Jezusove izjave je razvidno, da je to, kar delamo, Jehovovo delo in ne naše?

⁵ Apostol Pavel v pismu maziljenim sokristjanom govori o ‚službi sprave‘ in pravi, da Bog spravlja ljudi s seboj na temelju odkupne žrtve Jezusa Kristusa. Pravi še, da je to tako, kakor »da bi Bog opominjal po nas«, in da »prosimo namesto Kristusa: Spravite se z Bogom!«. To je res nekaj, kar nam ogreje srce! Naj smo maziljeni »veleposlaniki, Kristusovi namestniki,« (NW) ali pa poslanci z zemeljskim upanjem, ne bi smeli nikoli pozabiti, da je to Jehovovo delo in ne naše. (2. Korinčanom 5:18–20) V resnici je Bog tisti, ki vleče ljudi in uči tiste, ki pridejo h Kristusu. Jezus je dejal: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan. Pisano je v prorokih: ,In vsi bodo učeni od Boga.‘ Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.« (Janez 6:44, 45)

 6. Kako Jehova uvodno pretresa narode in kdo se obenem zateka v njegovo »hišo« čaščenja?

⁶ Kako Jehova v teh zadnjih dneh vleče ljudi in jim odpira »vrata vere«? (Dejanja 14:27, podčrtna opomba v NW; 2. Timoteju 3:1) Predvsem po svojih Pričah, ki razglašajo njegovi sporočili o rešitvi in sodbi nad to hudobno stvarnostjo. (Izaija 43:12; 61:1, 2) Ta svetovni razglas prinaša uvodni potres med narodi, ki naznanja skorajšnji sodni obračun. Obenem pa se iz te stvarnosti rešujejo ljudje, ki so ‚dragoceni‘ v Božjih očeh, in se zatekajo v Jehovovo »hišo« pravega čaščenja. Jehova tako izpolnjuje svoje preroške besede, ki jih je zapisal Hagaj: »Potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov, in to hišo napolnim s slavo.« (Hagaj 2:6, 7, podčrtna opomba v NW; Razodetje 7:9, 15)

 7. Kako Jehova odpre ljudem srce in jih pritegne k sebi in svojemu Sinu?

⁷ Jehova tem bogaboječim ljudem, »izbrancem izmed vseh narodov«, odpre srce, da lahko ‚pazijo na to, kar govorijo‘ njegove Priče. (Hagaj 2:7, Jewish Publication Society; Dejanja 16:14) Podobno kot v prvem stoletju Jehova tudi danes po svojih angelih včasih usmerja Priče k iskrenim ljudem, ki kličejo k njemu po pomoč. (Dejanja 8:26–31) Ko posamezniki izvedo za to, kaj čudovitega je Bog storil zanje po svojem Sinu, Jezusu Kristusu, jih ta njegova ljubezen vleče k njemu. (1. Janezov 4:9, 10) Da, Bog vleče ljudi k sebi in svojemu Sinu s svojo »srčno dobrotljivostjo« oziroma »zvestovdano ljubeznijo«. (Jeremija 31:3, NW, tudi podčrtna opomba)

Koga Jehova vleče k sebi?

 8. Katere ljudi Jehova vleče k sebi?

⁸ Jehova vleče k sebi in svojemu Sinu vse, ki ga iščejo. (Dejanja 17:27) Vleče torej ljudi, ki »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] godé« v tako imenovanem krščanstvu in nasploh po vsem svetu. (Ezekiel 9:4) To so ljudje, ki se »zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Matevž 5:3, NW) Da, to so »krotki [ponižni, podčrtna opomba v NW] v deželi«, ki bodo večno prebivali na rajski zemlji. (Zefanija 2:⁠3)

 9. Kako Jehova vidi, ali so ljudje »prav naravnani za večno življenje«, in kako jih pritegne?

⁹ Jehova lahko človeku bere srce. Kralj David je svojemu sinu Salomonu rekel: »GOSPOD preiskuje vsa srca in razume vse naklepe misli. Ga li boš iskal, ga najdeš.« (1. letopisov 28:9) Jehova lahko na podlagi posameznikovega stanja srca in duha oziroma v njem prevladujočega mišljenja vidi, ali se bo pripravljen odzvati na Božje priprave za odpuščanje grehov in upanje na večno življenje v Božji pravični novi stvarnosti. (2. Petrov 3:13) Po svoji Besedi, ki jo oznanjajo in učijo njegove Priče, vleče k sebi in svojemu Sinu »vse, ki so prav naravnani za večno življenje«, in ti potem ‚začno verovati‘. (Dejanja 13:48, NW)

10. Kaj kaže, da pri tem, ko Jehova nekatere vleče drugih pa ne, ne gre za predestinacijo?

¹⁰ Ali gre pri tem, da Jehova nekatere vleče drugih pa ne, za neke vrste predestinacijo? Nikakor! To, ali Bog koga pritegne ali ne, je namreč odvisno od posameznikovega lastnega prizadevanja. Jehova spoštuje njegovo prosto voljo. Vsem današnjim prebivalcem zemlje omogoča enako izbiro, kakršno je dal Izraelcem pred več kot 3000 leti, ko jim je Mojzes rekel: »Predložil sem ti danes življenje in dobro, smrt in hudo [. . .]. Za priči proti vam kličem danes nebo in zemljo. Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj, da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš; zakaj v tem je tvoje življenje in podaljšanje tvojih dni.«​ (5. Mojzesova 30:13–20)

11. Kako so Izraelci lahko izbrali življenje?

¹¹ Kot ste opazili, so Izraelci lahko izbrali življenje s tem, ‚da so ljubili GOSPODA, poslušali njegov glas in se ga oklepali‘. Ko so bile te besede izrečene, izraelsko ljudstvo še ni dobilo v last Obljubljene dežele. Zadrževali so se na Moabskih planjavah ter se pripravljali, da prečkajo Jordan in vstopijo v Kanaan. Povsem naravno je bilo, da so razmišljali o ‚dobri in prostrani‘ deželi, »v kateri teče mleko in med«, ki naj bi skoraj bila njihova. Toda to, ali se bodo te njihove sanje uresničile, je bilo odvisno od tega, ali bodo ljubili Jehova, poslušali njegov glas in se ga oklepali. (2. Mojzesova 3:8) Mojzes jim je to dal jasno vedeti z naslednjimi besedami: »[Če boš poslušal zapovedi Jehova, svojega Boga, ki ti jih, NW] danes zapovedujem, da ljubi GOSPODA, svojega Boga, hodi po njegovih potih in drži zapovedi, postave in sodbe njegove, da bi [tedaj boš, NW] živel in se množil ter da bi te [te bo, NW] blagoslovil GOSPOD, tvoj Bog, v deželi, v katero greš, da jo posedeš.«​ (5. Mojzesova 30:⁠16)

12. Kaj bi se morali iz primera Izraelcev naučiti o našem oznanjevanju in poučevanju?

¹² Mar se iz prebranega ne naučimo nečesa o našem oznanjevanju in poučevanju v tem času konca? Sami seveda razmišljamo o prihajajočem raju na zemlji in se o njem pogovarjamo v naši strežbi. Vendar niti mi niti učenci, ki jih pridobivamo, ne bomo videli spolnitve te obljube, če služimo Bogu iz sebičnih razlogov. Kakor Izraelci se moramo tudi mi in naši učenci naučiti ‚ljubiti Jehova, poslušati njegov glas in se ga držati‘. Če mislimo na to pri naši strežbi, bomo zares sodelovali z Bogom in mu pomagali vleči ljudi k njemu.

Božji sodelavci

13., 14. a) Kako po besedah iz Prvega lista Korinčanom 3:5–9 postanemo Božji sodelavci? b) Komu moramo dati čast za vsak porast in zakaj?

¹³ Pavel je sodelovanje z Bogom ponazoril z obdelovanjem polja. Napisal je: »Kaj je torej Apolo? in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero sprejeli, in to, kakor je Gospod vsakteremu dal: jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo. Tako ni ne tisti kaj, kateri sadi, ne, kateri zaliva, temuč ki daje rasti, Bog. Ta pa, ki sadi, in ki zaliva, sta eno; vsak pa prejme svoje plačilo po lastnem trudu. Božji namreč smo sodelavci; Božja njiva.« (1. Korinčanom 3:5–9)

¹⁴ Kot Božji sodelavci moramo v srce ljudi zvesto saditi »besedo o kraljestvu« ter nato vsako najmanjše zanimanje, ki ga pokažejo, tudi zalivati z dobro pripravljenimi ponovnimi obiski in biblijskimi pouki. Če je zemlja, torej srce, dobra, bo Jehova naredil svoj del. Povzročil bo, da bo seme biblijske resnice zraslo v rodovitno rastlino. (Matevž 13:19, 23) Pritegnil bo človeka k sebi in svojemu Sinu. Če povzamemo: vsak porast števila kraljestvenih oznanjevalcev gre pripisati Jehovovemu posegu v srce ljudi, ko povzroči, da seme resnice raste, in pritegne takšne ljudi k sebi in svojemu Sinu.

Zidanje s trajnim učinkom

15. S katero ponazoritvijo je Pavel pokazal, kako lahko pomagamo drugim razviti vero?

¹⁵ Seveda se veselimo porasta, vendar pa si obenem iz srca želimo, da bi vsi ti ljudje še naprej ljubili Jehova, poslušali njegov glas in se ga oklepali. Žalostni smo, ko vidimo, da se nekateri ohladijo in odpadejo. Ali lahko to s čim preprečimo? Pavel z neko drugo ponazoritvijo odkriva, kako lahko drugim pomagamo razviti vero. Takole piše: »Drugega temelja ne more nihče položiti razen tega, ki je položen, ki je Jezus Kristus. Če pa kdo zida na ta temelj zlato, srebro, drago kamenje, drva, seno, strn: vsakega delo postane očitno; kajti dan ga razodene, ker se v ognju odkrije, in ogenj preizkusi delo vsakega, kakšno je.« (1. Korinčanom 3:11–13)

16. a) Kako se Pavlovi ponazoritvi razlikujeta v sporočilu, ki ga želita povedati? b) Kdaj bi se lahko zgodilo, da naš gradbeni izdelek ne bi bil zadovoljiv in ognjevaren?

¹⁶ V Pavlovi ponazoritvi s poljem je rast odvisna od vestnega sajenja, rednega zalivanja in Božjega blagoslova. Druga apostolova ponazoritev pa osvetljuje odgovornost krščanskega strežnika pri tem, kaj bo rezultat njegove zidave. Ali je zidal na trdnem temelju s kakovostnimi gradbenimi materiali? Pavel svari: »Vsak naj gleda, kako [. . .] zida.« (1. Korinčanom 3:10) Ali se potem, ko posamezniku z upanjem na večno življenje v raju zbudimo zanimanje, pri pouku osredinimo zgolj na temeljno svetopisemsko spoznanje in poudarjamo predvsem to, kaj mora storiti, da bi dobil večno življenje? Ali bi bilo prav, da bi bil ves naš pouk zajet v besedah: ‚Če želite večno živeti v raju, morate preučevati, hoditi na shode in sodelovati v oznanjevanju?‘ Tako mu vere ne bi zidali na trdnem temelju in izdelek se verjetno ne bo mogel upirati ognju preizkušenj niti vzdržati časovnega preizkusa. Če bi ljudi skušali pritegniti k Jehovu samo z upanjem na življenje v raju, ki da ga lahko dobijo v zameno za nekajletno služenje njemu, bi to bilo podobno, kot če bi zidali z ‚drvi, senom in strnom‘.

Vzidavati ljubezen do Boga in Kristusa

17., 18. a) Kaj je nujno, da bi posameznikova vera zdržala? b) Kako lahko človeku pomagamo, da bi Kristus prebival v njegovem srcu?

¹⁷ Da bi naša vera zdržala, mora temeljiti na osebnem odnosu z Bogom Jehovom po Jezusu Kristusu. Ker smo nepopolni ljudje, lahko takšen miroljuben odnos z Bogom vzpostavimo le po njegovem Sinu. (Rimljanom 5:10) Spomnite se, da je Jezus rekel: »Nihče ne pride k Očetu razen po meni.« ‚Nihče ne more‘, ko drugim pomaga zidati vero, ‚položiti drugega temelja razen tega, ki je položen, ki je Jezus Kristus.‘ Kaj pa to pomeni? (Janez 14:6; 1. Korinčanom 3:⁠11)

¹⁸ Zidati na Kristusu kot temelju pomeni učiti tako, da si biblijski učenec pridobi močno ljubezen do Jezusa in to s celotnim spoznanjem o njegovi vlogi Odrešenika, Glave občine, ljubečega Velikega duhovnika in vladajočega Kralja. (Daniel 7:13, 14; Matevž 20:28; Kološanom 1:18–20; Hebrejcem 4:14–16) Pomeni tudi predstaviti jim Jezusa tako resničnega, kot da dejansko prebiva v njihovem srcu. Zanje bi morali moliti tako, kakor je Pavel za kristjane v Efezu. Napisal je: »Pripogibljem kolena pred Očetom, [. . .] da vam dá [. . .], da se Kristus po veri vseli v srca vaša, ko ste [da bi bili, NW] ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni.« (Efežanom 3:14–17)

19. Kakšen bi moral biti rezultat vzidavanja ljubezni do Kristusa v srce naših biblijskih učencev in kaj jih je treba učiti?

¹⁹ Če zidamo tako, da se v srcu naših učencev razvija ljubezen do Kristusa, je povsem naravno, da se bo tako sezidala tudi ljubezen do Boga Jehova. Jezusova ljubezen, sočutje in usmiljenje so dejanski odsvit Jehovovih lastnosti. (Matevž 11:28–30; Marko 6:30–34; Janez 15:13, 14; Kološanom 1:15; Hebrejcem 1:3) Ko bodo torej ljudje spoznali in vzljubili Jezusa, bodo tudi Jehova.a (1. Janezov 4:14, 16, 19) Biblijske učence moramo naučiti, da za vsem, kar je Kristus storil za človeštvo, stoji Jehova in da zato dolgujemo njemu, ‚Bogu, ki je naše zveličanje‘, zahvalo, hvalo in čaščenje. (Psalm 68:19, 20; Izaija 12:2–5; Janez 3:16; 5:⁠19)

20. a) Kako lahko pomagamo ljudem približati se Bogu in njegovemu Sinu? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

²⁰ Pomagajmo torej kot Božji sodelavci ljudem, da se približajo Bogu in njegovemu Sinu, pomagajmo jim pridobiti si v srcu ljubezen in vero. Tako jim bo Jehova postal resničen. (Janez 7:28) Po Kristusu bodo lahko vzpostavili pristen odnos z Bogom, pa tudi ljubili ga bodo in se ga oklepali. Svoje z ljubeznijo motivirane službe ne bodo omejevali z nikakršnimi časovnimi omejitvami. Verovali bodo, da se bodo Jehovove čudovite obljube gotovo spolnile takrat, kot je to sam določil. (Žalostinke 3:24–26; Hebrejcem 11:6) Medtem ko pomagamo drugim, da si sezidajo vero, upanje in ljubezen, pa moramo zidati tudi svojo lastno vero, da bo kakor močna ladja, ki je sposobna pluti v hudih nevihtah. O tem pa bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Za ponovitev

◻ S čim pri ljudeh pogosto vzbudimo zanimanje za kraljestveno sporočilo in kakšna nevarnost pri tem obstaja?

◻ Katere ljudi Jehova vleče k sebi in svojemu Sinu?

◻ Od česa je bilo odvisno to, ali bodo Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, in kaj se lahko iz tega naučimo mi?

◻ Kakšna je naša vloga pri tem, ko ljudem pomagamo približati se Jehovu in njegovemu Sinu?

[Slika na strani 10]

Resda ljudi seznanjamo z upanjem na večno življenje v raju, toda naš glavni cilj je pritegniti jih k Jehovu

[Slika na strani 13]

Na naših ponovnih obiskih smo lahko zelo učinkoviti, če se nanje dobro pripravimo