Česa se veseliš?
1. Kateri razlog za veselje imamo na koncu vsakega meseca?
1 Na koncu vsakega meseca se od vseh pričakuje, da oddajo svoje poročilo o službi oznanjevanja. Česa se ti takrat veseliš? (Gal. 6:4) Bodisi da smo posebni pionirji, ki vsak mesec poročajo 130 ur delovanja, bodisi da smo oznanjevalci, ki jim je odobreno, da lahko poročajo tudi 15 minut oznanjevanja, vsi bi se morali veseliti, da smo lahko Jehovu služili iz vse duše. (Ps. 100:2)
2. Zakaj bi si morali v Jehovovi službi prizadevati po svojih najboljših močeh?
2 Jehova si kot Vrhovni gospod vsega vesolja zasluži, da mu damo najboljše. (Mal. 1:6) Ker ga imamo radi, smo svoje življenje posvetili izpolnjevanju njegove volje. Če na koncu dneva ali meseca vemo, da smo njegovi službi namenili »prvine« svojega časa, sposobnosti in moči, potem imamo razlog za veselje. (Preg. 3:9) Če pa nam vest govori, da bi lahko naredili več, bi morali razmisliti, kako bi se lahko izboljšali. (Rim. 2:15)
3. Zakaj se ni modro primerjati z drugimi?
3 Ne primerjajmo se z drugimi: Ne bi bilo modro, če bi se primerjali z drugimi ali s samim seboj, s tem, koliko smo lahko naredili, ko smo imeli več moči. Okoliščine se spreminjajo. Imamo tudi različne sposobnosti. Primerjanje pogosto vodi v tekmovalnost ali občutke ničvrednosti. (Gal. 5:26; 6:4) Jezus ni ljudi nikoli primerjal med seboj. Posameznika je pohvalil za to, kar je lahko storil. (Mar. 14:6–9)
4. Kaj dragocenega se lahko naučimo iz Jezusove prilike o talentih?
4 V Jezusovi priliki o talentih je vsak delavec prejel talente po svojih zmožnostih. (Mat. 25:15) Ko se je gospodar vrnil in želel, da mu poročajo svojo dejavnost, je delavca, ki sta marljivo delala po svojih zmožnostih in okoliščinah, pohvalil in povabil, naj se veselita skupaj z njim. (Mat. 25:21, 23) Podobno kot ta dva delavca smo tudi sami marljivi, ko oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, zato smo lahko povsem prepričani, da Bog odobrava naš trud, in imamo razlog za veselje!