»Nihče nima večje ljubezni«

 1.–4. a) Kaj se zgodi, ko Pilat pripelje Jezusa pred jezno skupino ljudi, ki se je zbrala pred njegovo palačo? b) Kako se Jezus odzove na poniževanje in trpljenje ter katera pomembna vprašanja se nam ob tem postavijo?

»GLEJTE, to je ta človek!« reče rimski upravitelj Poncij Pilat, ko pripelje Jezusa Kristusa pred jezno skupino ljudi, ki se je zjutraj na pasho leta 33 n. št.  zbrala pred njegovo palačo. (Janez 19:5) Samo nekaj dni prej je množica Jezusa navdušeno pozdravila, ko je slavnostno prijezdil v Jeruzalem kot od Boga postavljeni kralj. Zdaj pa ljudje niso več na njegovi strani.

² Jezus je ogrnjen v vijoličasto haljo, kakršno nosijo kralji, na glavi pa ima krono. Ampak oblačilo, ki pada čez krvaveče rane na njegovem prebičanem hrbtu, in trnova krona na njegovi okrvavljeni glavi sta v posmeh njegovemu kraljevskemu položaju. Ljudje pod vplivom višjih duhovnikov zavrnejo pretepenega človeka, ki stoji pred njimi. Duhovniki vpijejo: »Na kol z njim! Na kol z njim!« Sovražna množica pa kriči: »Mora umreti.« (Janez 19:1–7)

³ Jezus dostojanstveno, pogumno in brez pritoževanja prenaša poniževanje in trpljenje.a Pripravljen je na smrt. Še istega dne se voljno prepusti boleči smrti na mučilnem kolu. (Janez 19:17, 18, 30)

⁴ Jezus se je svojim sledilcem s tem, da je dal svoje življenje, izkazal za pravega prijatelja. Rekel je: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:13) Ob tem se nam postavi nekaj pomembnih vprašanj. Ali je bilo res potrebno, da je Jezus toliko pretrpel in nazadnje umrl? Zakaj je bil pripravljen to storiti? Kako ga lahko kot njegovi prijatelji in sledilci posnemamo?

 5. Kako je Jezus vedel, kakšne preizkušnje ga čakajo?

⁵ Jezus je vedel, kaj lahko pričakuje kot obljubljeni Mesija. Vedel je, da je v Hebrejskih spisih veliko podrobnih prerokb o tem, kako bo Mesija trpel in umrl. (Izaija 53:3–7, 12; Daniel 9:26) Svoje učence je večkrat pripravil na preizkušnje, ki so ga čakale. (Marko 8:31; 9:31) Ko je skupaj z apostoli potoval v Jeruzalem na svojo zadnjo pasho, jim je izrecno rekel: »Sin človekov bo izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt in izročili ljudem iz drugih narodov, ki se bodo iz njega norčevali, pljuvali vanj, ga bičali in ubili.« (Marko 10:33, 34) Jezus ni pretiraval. Kot smo videli, so se iz njega res norčevali, vanj pljuvali, ga bičali in nazadnje ubili.

 6. Zakaj je moral Jezus trpeti in umreti?

⁶ Ampak zakaj je moral Jezus trpeti in umreti? Razlogov za to je več in vsi so zelo pomembni. Prvič: če bi ostal vdan Jehovu, bi dokazal svojo značajnost in posvetil njegovo ime. Ne pozabimo, da je Satan ljudi po krivem obtožil, da služijo Bogu samo iz sebičnih interesov. (Job 2:1–5) Jezus je s tem, da je ostal Bogu zvest »vse do smrti, in to smrti na mučilnem kolu«, priskrbel najmočnejši dokaz za to, da je Satanova obtožba neutemeljena. (Filipljanom 2:8; Pregovori 27:11) Drugič: zaradi Mesijevega trpljenja in smrti bi se lahko ljudem odpustili prestopki. (Izaija 53:5, 10; Daniel 9:24) Jezus je dal »svoje življenje kot odkupnino za mnoge« in nam s tem omogočil, da smo lahko z Bogom v dobrem odnosu. (Matej 20:28) Tretjič: Jezus je bil s prestajanjem različnih oblik trpljenja »kakor mi v vseh pogledih preizkušen«. Zato je kot veliki duhovnik sočuten oziroma zna »razumeti naše šibkosti«. (Hebrejcem 2:17, 18; 4:15)

 7. Čemu vse se je Jezus odpovedal, ko je prišel na zemljo?

⁷ Da bi bolje razumeli, kaj je bil Jezus pripravljen žrtvovati, razmislimo o naslednjem: Kdo bi zapustil svojo družino in dom ter se odselil v tujino, če bi vedel, da ga bo večina tamkajšnjih prebivalcev zavrnila, da ga bodo poniževali, da bo moral trpeti in da bo nazadnje umorjen? Zdaj pa razmislimo o tem, kar je naredil Jezus. Preden je prišel na zemljo, je imel poseben položaj v nebesih ob svojem Očetu. Kljub temu je zapustil svoj dom in prišel na zemljo kot človek. Šel je, čeprav je vedel, da ga bo večina zavrnila ter da ga čaka kruto poniževanje, hudo trpljenje in boleča smrt. (Filipljanom 2:5–7) Zakaj se je tako žrtvoval?

 8., 9. Kaj je Jezusa gnalo, da je žrtvoval svoje življenje?

⁸ Jezus je imel zelo rad svojega Očeta. To je dokazoval s svojo zdržljivostjo. In ker je Očeta imel rad, ga je skrbelo za njegovo ime in ugled. (Matej 6:9; Janez 17:1–6, 26) Zelo si je želel, da bi bila z imena njegovega Očeta oprana vsa sramota. Zato si je štel v veliko čast, da trpi zaradi pravičnosti, saj je vedel, da bo njegova značajnost prispevala k posvetitvi Očetovega prekrasnega imena. (1. kroniška 29:13)

⁹ Jezus je svoje življenje žrtvoval še z enim drugim motivom – iz ljubezni do človeštva. Ta ljubezen ima svoje korenine na samem začetku človeške zgodovine. Sveto pismo odkriva, da so bili Jezusu ljudje že veliko prej, preden je prišel na zemljo, »pri srcu«. (Pregovori 8:30, 31) Ko je bil na zemlji, je bila ta ljubezen očitna. Kot smo videli v prejšnjih treh poglavjih, je Jezus z marsičim pokazal, da ima rad vse ljudi, še posebej pa svoje sledilce. In 14. nisana leta 33 n. št. je za nas z veseljem dal svoje življenje. (Janez 10:11) Svoje ljubezni do nas ne bi mogel pokazati na boljši način. Ali naj bi ga v tem pogledu posnemali? Pravzaprav nam je to zapovedano.

10., 11. Katero novo zapoved je Jezus dal svojim sledilcem, kaj ta zajema in zakaj je pomembno, da jo ubogamo?

¹⁰ Jezus je tisto noč, preden je umrl, svojim najbližjim učencem povedal: »Dajem vam novo zapoved: Ljubite drug drugega. Kakor sem jaz imel rad vas, tako imejte tudi vi radi drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Janez 13:34, 35) Imejte radi drug drugega – zakaj je to »nova zapoved«? Mojzesov Zakonik je že zapovedoval: »Svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Ampak nova zapoved zahteva še večjo ljubezen, ljubezen, ki nas navaja, da bi za druge dali tudi svoje življenje. Jezus je dal to jasno vedeti, ko je rekel: »Zapovedujem vam, da imejte radi drug drugega, kot sem jaz imel rad vas. Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:12, 13) Nova zapoved pravzaprav govori: Ljubite druge, vendar ne tako kot sebe, ampak bolj kot sebe. Jezus je s svojim življenjem in smrtjo v tem dal zgled.

¹¹ Zakaj moramo ubogati novo zapoved? Spomnimo se, da je Jezus rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« Po požrtvovalni ljubezni se nas lahko razpozna za prave kristjane. To ljubezen bi lahko primerjali z identifikacijsko priponko. Delegati, ki se udeležijo vsakoletnih zborovanj Jehovovih prič, nosijo pripete zborovalne kartice. Na kartici je ime in priimek tistega, ki jo nosi, ter ime občine, ki ji pripada. Požrtvovalna medsebojna ljubezen je »priponka«, po kateri se lahko razpozna prave kristjane. Povedano z drugimi besedami, ljubezen, ki jo izkazujemo drug drugemu, bi morala biti tako opazna kot znak ali priponka, ki bi tistim, ki nas opazujejo, povedala, da smo res pravi Kristusovi sledilci. Vsak od nas bi se moral vprašati: Ali se požrtvovalna ljubezen v mojem življenju vidi tako očitno kot priponka?

12., 13. a) Kaj naj bi bili iz ljubezni pripravljeni žrtvovati za druge? b) Kaj pomeni biti požrtvovalen?

¹² Glede na to, da smo Jezusovi sledilci, moramo drug drugega imeti radi tako, kot je on imel rad nas. To pomeni, da smo za brate in sestre pripravljeni tudi kaj žrtvovati. Kaj pa? Sveto pismo nam pove: »To, kaj je ljubezen, razumemo zato, ker je Jezus Kristus dal svoje življenje za nas. Tudi mi smo dolžni dati življenje za svoje brate.« (1. Janezovo 3:16) Tako kot Jezus moramo biti pripravljeni umreti drug za drugega, če je to treba. Če pride do preganjanja, raje žrtvujemo svoje življenje, kot da bi izdali svoje duhovne brate in sestre ter tako ogrozili njihovo življenje. V deželah, razdeljenih zaradi rasnih ali etničnih sporov, tvegamo svoje življenje, zato da bi zaščitili brate in sestre ne glede na njihovo rasno ali etnično pripadnost. Ko se narodi vojskujejo, raje sprejmemo zaporno kazen ali celo smrt, kot da bi se borili proti sovernikom ali komur koli drugemu. (Janez 17:14, 16; 1. Janezovo 3:10–12)

¹³ Ampak požrtvovalne ljubezni do svojih bratov in sester ne pokažemo samo tako, da smo zanje pripravljeni umreti. Pravzaprav se malokdo od nas znajde v okoliščinah, ki zahtevajo takšno žrtev. Ampak če imamo brate in sestre tako radi, da bi zanje umrli, bi morali biti pripravljeni zanje narediti tudi manjše stvari. To, da smo požrtvovalni, pomeni, da se v dobro drugih odrečemo lastnim koristim ali udobju. Njihove potrebe dajemo pred svoje celo takrat, ko to ni enostavno. (1. Korinčanom 10:24) Kako lahko pokažemo požrtvovalno ljubezen?

14. a) Kako se žrtvujejo starešine? b) Kako gledaš na pridne starešine v svoji občini?

¹⁴ Občinski starešine se morajo za to, da bi pasli Božjo čredo, marsikdaj žrtvovati. (1. Petrovo 5:2, 3) Poleg tega da skrbijo za lastno družino, si morajo morda ob večerih ali koncih tedna vzeti čas, da poskrbijo za občinske zadeve, med drugim tudi za to, da se pripravijo na točke, ki jih imajo na shodu, da opravijo pastirske obiske in da rešujejo sodne primere. Mnogi starešine se še dodatno žrtvujejo, ko pridno delajo na zborih in zborovanjih ter služijo v odboru za stike z bolnišnicami, v skupini za obiskovanje pacientov ali v lokalnem oddelku za načrtovanje in gradnjo. Starešine, nikoli ne pozabite, da s tem, ko svoj čas, energijo in sredstva porabljate za pasenje črede, kažete požrtvovalno ljubezen. (2. Korinčanom 12:15) Ko se tako nesebično razdajate, tega ne ceni samo Jehova, ampak tudi bratje in sestre v občini. (Filipljanom 2:29; Hebrejcem 6:10)

15. a) Kako se žrtvujejo žene starešin? b) Kako gledaš na žene, ki podpirajo svoje može, ko ti skrbijo za občino?

¹⁵ Kaj pa žene starešin? Tudi one se žrtvujejo in podpirajo svoje može, ko ti skrbijo za čredo. Prav gotovo je za ženo žrtev, ko mora mož čas, ki bi ga sicer preživel z družino, nameniti občinskim zadevam. Pomisli tudi, kako se žrtvujejo žene okrajnih nadzornikov, ko s svojim možem potujejo iz občine v občino ali iz okraja v okraj. Odrečejo se temu, da bi imele lasten dom, in morda morajo vsak teden spati v drugi postelji. Žene, ki se za dobro občine rade volje odpovejo lastnim željam, je treba pohvaliti, ker kažejo požrtvovalno ljubezen. (Filipljanom 2:3, 4)

16. Kako se krščanski starši žrtvujejo za svoje otroke?

¹⁶ Kako lahko požrtvovalno ljubezen pokažemo v družini? Starši, veliko se žrtvujete, ko skrbite za svoje otroke in jih vzgajate »v skladu z Jehovovimi merili in napotki«. (Efežanom 6:4) Mogoče morate dolge ure naporno delati, da bi lahko svojim otrokom priskrbeli hrano, obleko in ustrezen dom. Želite, da bi vaši otroci imeli to, kar potrebujejo, tudi če sami tega nimate. Poleg tega se zelo trudite, da z njimi preučujete, jih vzamete s seboj na krščanske shode in z njimi sodelujete v oznanjevanju. (5. Mojzesova 6:6, 7) Jehova, ki je zasnoval družinsko ureditev, se veseli, ko vidi vašo požrtvovalno ljubezen, ki lahko vašim otrokom prinese večno življenje. (Pregovori 22:6; Efežanom 3:14, 15)

17. Kako lahko krščanski možje posnemajo Kristusovo nesebičnost?

¹⁷ Možje, kako lahko posnemate Jezusovo požrtvovalno ljubezen? V Svetem pismu piše: »Možje, ljubite svojo ženo, kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo.« (Efežanom 5:25) Kot smo videli, je Jezus imel svoje sledilce tako zelo rad, da je zanje umrl. Jezus »ni skušal ugoditi samemu sebi« in je s svojo nesebičnostjo krščanskim možem za zgled. (Rimljanom 15:3) Takšni možje radi dajejo ženine potrebe pred lastne. Ne vztrajajo trmasto pri tem, da mora biti vse po njihovem, ampak so pripravljeni popustiti, ko ne gre za kršenje svetopisemskih načel. Če mož kaže požrtvovalno ljubezen, si pridobi Jehovovo naklonjenost, žena in otroci pa ga imajo radi in ga spoštujejo.

18. Kaj nas žene, da upoštevamo novo zapoved, naj ljubimo drug drugega?

¹⁸ Nove zapovedi, naj imamo radi drug drugega, ni enostavno upoštevati, ampak za to imamo dober razlog. Pavel je napisal: »Žene nas namreč Kristusova ljubezen, saj smo spoznali, da je en človek umrl za vse [...]. On je umrl za vse, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in je bil obujen.« (2. Korinčanom 5:14, 15) Dejstvo, da je Jezus umrl za nas, nas žene, da zanj živimo. To lahko delamo tako, da posnemamo njegovo požrtvovalno ljubezen.

19., 20. Katero dragoceno darilo nam je dal Jehova in kako lahko pokažemo, da ga sprejemamo?

¹⁹ Jezus ni pretiraval, ko je rekel: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.« (Janez 15:13) To, da je bil pripravljen dati svoje življenje za nas, je največji dokaz, da nas ima rad. Ampak obstaja nekdo, ki nas ima rad še močneje. Jezus je pojasnil: »Bog je svet tako ljubil, da je zanj dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil uničen nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) Bog nas ima tako zelo rad, da je dal svojega Sina v odkupnino in nam s tem omogočil rešitev izpod sužnjevanja grehu in smrti. (Efežanom 1:7) Odkupnina je dragoceno darilo, ampak Jehova nas ne sili, naj jo sprejmemo.

²⁰ Sami se moramo odločiti, ali bomo sprejeli Jehovovo darilo. Kako ga lahko sprejmemo? Tako da verujemo v njegovega Sina. Vera se ne kaže le z besedami, ampak predvsem z dejanji, z načinom življenja. (Jakob 2:26) Vero v Jezusa Kristusa dokazujemo s tem, da dan za dnem hodimo za njim. To nam bo prineslo veliko blagoslovov že danes pa tudi v prihodnosti, kot bo pojasnjeno v zadnjem poglavju.