Zakaj biti požrtvovalen?

Bill je družinski oče v svojih 50-ih letih, ki poučuje gradbeno tehniko. Veliko tednov v letu na lastne stroške pomaga načrtovati in graditi kraljestvene dvorane za občine Jehovovih prič. Emma je dobro izobraženo in usposobljeno samsko 22-letno dekle. Namesto da bi težila samo za osebnimi cilji in užitki, mesečno preživi v strežbi več kot 70 ur in pomaga ljudem razumeti Biblijo. Maurice in Betty sta v pokoju. Raje kot da bi se sedaj nekoliko upočasnila, sta se preselila v drugo deželo, da bi pomagala tamkajšnjim ljudem spoznati Božji namen za zemljo.

TI POSAMEZNIKI se nimajo za nekaj posebnega ali izjemnega. So samo običajni ljudje, ki delajo to, kar menijo, da je prav. Zakaj rabijo svoj čas, moč, sposobnosti in sredstva v dobro drugim? Vzgibava jih velika ljubezen do Boga in bližnjega. Ta ljubezen je v vsakem od njih rodila pristen duh požrtvovalnosti.

Kaj mislimo z duhom požrtvovalnosti? No, biti požrtvovalen ne zahteva tega, da človek živi strogo ali asketsko življenje. Ne pomeni nujno skrajnega samozatajevanja, ki nas oropa veselja ali zadovoljstva. V The Shorter Oxford English Dictionary piše, da požrtvovalnost pomeni enostavno to, da se človek »odpove svojim interesom, sreči in željam zavoljo dolžnosti ali blaginje drugih«.

Jezus Kristus, največji zgled

Božji edinorojeni Sin, Jezus Kristus, je največji zgled posameznika s požrtvovalnim duhom. V svojem predčloveškem obstoju je prav gotovo imel nadvse stimulativno in zadovoljno življenje. Tesno, zaupno je bil povezan s svojim Očetom in z duhovnimi bitji. Božji Sin je poleg tega kot »delovodja« uporabljal svoje sposobnosti v izziva polnih in razburljivih dejavnostih. (Pregovori 8:30, 31) Vsekakor je živel sredi razmer, veliko boljših od česar koli, kar bi lahko kdaj užival najbogatejši človek na zemlji. V nebesih je imel poleg Boga Jehova vzvišen in privilegiran položaj.

Vendar je Božji Sin »samega sebe [. . .] izpraznil in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku«. (Filipljanom 2:7) Prostovoljno se je odrekel vsem osebnim prednostim, tako da je postal človek in je za to, da bi povrnil škodo, ki jo je povzročil Satan, dal življenje v odkupnino. (1. Mojzesova 3:1–7; Marko 10:45) To je pomenilo priti živet med grešno človeštvo na svet, ki leži v moči Satana Hudiča. (1. Janezov 5:19) Pomenilo je tudi prenašati osebno neugodje in neprijetnosti. Toda naj je Jezusa Kristusa stalo kar koli, bil je odločen izpolniti Očetovo voljo. (Matevž 26:39; Janez 5:30; 6:38) To je do skrajnosti preizkušalo Jezusovo ljubezen in zvestovdanost. Kako daleč je bil pripravljen iti? »Se je ponižal,« je rekel apostol Pavel, »in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu.« (Filipljanom 2:8)

»To mišljenje bodi v vas«

Spodbujeni smo, naj sledimo Jezusovemu zgledu. »To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu,« je prigovarjal Pavel. (Filipljanom 2:5) Kako lahko to naredimo? Med drugim tako, da ‚ne gledamo vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega‘. (Filipljanom 2:4) Pristna ljubezen »ne išče svojega«. (1. Korinčanom 13:5)

Ljubeči posamezniki pogosto kažejo nesebično predanost v služenju drugim. Danes pa se mnogi nagibajo k temu, da so osredinjeni vase. V svetu vlada stališče ‚najprej jaz‘. Moramo se paziti duha tega sveta, kajti če mu uspe oblikovati naše poglede in stališče, nam bodo naše želje verjetno postale najpomembnejše. Potem bodo vsemu, kar delamo – kako rabimo svoj čas, moč in sredstva – vladala vase osredotočena zanimanja. Zato se moramo odločno bojevati proti temu vplivu.

Včasih nam lahko celo dobronameren nasvet uduši duh požrtvovalnosti. Apostol Peter je ob spoznanju, kam pelje Jezusova požrtvovalna pot, rekel: »Bodi dober s sabo, Gospod!« (Matevž 16:22, NW) Očitno mu ni bilo lahko sprejeti Jezusove pripravljenosti, da v korist Očetove suverenosti in rešitve človeštva gre prav do smrti. Zato je Jezusa skušal odvrniti od te poti.

‚Zatajiti samega sebe‘

Kako se je Jezus odzval? Poročilo pravi: »On pa se obrne in pogleda učence svoje in zapreti Petru in reče: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ampak kar je človeškega.« Jezus je nato poklical ljudstvo z učenci svojimi ter jim rekel: »Kdor hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.« (Marko 8:33, 34)

Peter je približno 30 let zatem, ko je Jezusu tako svetoval, pokazal, da je dotlej že razumel pomen požrtvovalnosti. Sovernikov ni spodbujal, naj se nikar preveč ne ženejo in naj bodo dobri s sabo. Namesto tega jih je opominjal, naj opašejo ledja svojega razuma in se ne ravnajo po prejšnjih svetnih željah. Kljub preizkušnjam naj bi dajali Božjo voljo na prvo mesto v svojem življenju. (1. Petrov 1:6, 13, 14; 4:1, 2)

Najbolj nagrajujoče življenje, kar ga lahko ima kdor koli med nami, je to, da se damo v last Jehovu, pri tem zvesto posnemamo Jezusa Kristusa ter dovolimo, da Bog vodi naše dejavnosti. Pavel nam je v tem pogledu pokazal odličen zgled. Njegov čut nujnosti in hvaležnost Jehovu sta ga navedla, da se je odrekel svetnim težnjam ali obetom, ki bi ga lahko odvrnile od izpolnjevanja Božje volje. »A jaz,« je dejal, »prav rad potrošim vse in sebe žrtvujem« v služenju za dobro drugih. (2. Korinčanom 12:15) Pavel je s svojimi sposobnostmi pospeševal Božje interese, ne svojih. (Dejanja 20:24; Filipljanom 3:8)

Kako se lahko preiščemo, da bi videli, ali gledamo tako, kot je gledal apostol Pavel? Lahko bi se denimo vprašali: Kako uporabljam svoj čas, moč, sposobnosti in sredstva? Ali te in druge dragocene darove uporabljam samo za pospeševanje svojih interesov ali za to, da pomagam drugim? Ali razmišljam o tem, da bi še bolj celovito sodeloval v življenje rešujočem delu razglašanja dobre novice, morda kot polnočasni oznanjevalec Kraljestva? Ali bi lahko še več sodeloval v dejavnostih, kot je gradnja ali vzdrževanje kraljestvenih dvoran? Ali izkoristim priložnosti, da bi pomagal potrebnim? Ali dajem Jehovu svoje najboljše? (Pregovori 3:9)

»Večja sreča je dajati«

Ali pa je res modro biti požrtvovalen? Prav zares! Pavel je iz osebnih izkušenj vedel, da takšen duh prinaša bogate nagrade. Prinesel mu je veliko srečo in neizmerno osebno zadovoljstvo. To je razlagal starešinam iz Efeza, ko se je z njimi sestal v Miletu. Pavel je dejal: »Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ‚Večja sreča je dajati kakor prejemati.‘« (Dejanja 20:35, SSP) Že milijoni so ugotovili, da izražanje takega duha že sedaj prinaša veliko srečo. Prineslo pa bo radost tudi v prihodnosti, ko bo Jehova nagradil tiste, ki postavljajo interese njega in drugih pred svoje lastne. (1. Timoteju 4:8–10)

Bill je na vprašanje, zakaj si prizadeva pomagati drugim graditi kraljestvene dvorane, pojasnil: »To, da pogosto tako pomagam majhnim občinam, mi daje veliko osebno zadovoljstvo. Svoje veščine in znanje rad uporabljam za dobro drugih.« Zakaj se je Emma odločila za to, da bo svoje moči in sposobnosti posvetila temu, da pomaga drugim spoznavati svetopisemsko resnico? »Ne morem si zamišljati, da bi delala kaj drugega. Želim si samo narediti, kolikor morem, da bi ugajala Jehovu in pomagala drugim, sedaj ko sem še mlada in to lahko. Žrtvovati nekaj gmotnih dobrin ni velika stvar. Glede na to, kaj je Jehova že naredil zame, delam le to, kar bi morala.«

Maurice in Betty nikakor ne obžalujeta tega, da po letih trdega dela ob vzgoji otrok in skrbi za družino nista začela lahkotno živeti. Sedaj, ko sta v pokoju, želita še naprej delati nekaj koristnega in smiselnega s svojim življenjem. »Sedaj se nočeva preprosto usesti in počivati,« pravita. »S tem, ko pomagava ljudem v drugi deželi spoznavati Jehova, imava možnost, da še naprej delava nekaj smiselnega.«

Ali ste odločeni biti požrtvovalni? To ne bo lahko. Stalno se namreč bojujeta naše nepopolno človeško hrepenenje in naša iskrena želja ugajati Bogu. (Rimljanom 7:21–23) Toda v tem boju lahko zmagamo, če dovolimo, da nam Jehova usmerja življenje. (Galatom 5:16, 17) Gotovo si bo zapomnil naše požrtvovalno delo v njegovi službi in nas bogato blagoslovil. Resnično, Bog Jehova bo ‚odprl zatvornice na nebu in nam izlil blagoslov do preobilice‘. (Malahija 3:10; Hebrejcem 6:10)

[Slika na strani 23]

Jezus je imel požrtvovalnega duha. Ali ga imate tudi vi?

[Slike na strani 24]

Pavel se je v svojih prizadevanjih osredotočil na delo oznanjevanja Kraljestva