Prvo pismo Korinčanom
13 Če bi govoril človeške in angelske jezike, pa ne bi imel ljubezni, bi bil kot doneč gong ali hrupne činele. 2 Če bi imel dar prerokovanja in bi razumel vse svete skrivnosti ter bi vse vedel+ in če bi imel tako močno vero, da bi gore prestavljal, pa ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič*.+ 3 Če bi dal vse svoje imetje, da bi druge nahranil,+ in če bi bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, da bi se lahko s tem hvalil, pa ne bi imel ljubezni,+ mi ne bi čisto nič koristilo.
4 Ljubezen+ je potrpežljiva+ in prijazna.+ Ljubezen ni ljubosumna,+ se ne baha, se ne napihuje,+ 5 se ne vede nespodobno*,+ ni sebična,+ ni razdražljiva.+ Ne spominja se krivic.*+ 6 Ne veseli se nepravičnosti,+ ampak se veseli resnice. 7 Vse prenaša,+ vse veruje,+ vse upa,+ vse zdrži.+
8 Ljubezen nikoli ne zataji*. Toda dar prerokovanja bo minil, dar govorjenja v drugih jezikih* bo prenehal in spoznanje* bo izginilo. 9 Imamo namreč le delno spoznanje+ in tudi prerokujemo le deloma, 10 ko pa bo prišlo tisto, kar je popolno, bo to, kar je delno, izginilo. 11 Ko sem bil še otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok in razsojal kakor otrok, odkar pa sem odrasel človek, sem otroškost odpravil. 12 Sedaj namreč vidimo nejasno sliko v kovinskem ogledalu, takrat pa bomo videli jasno sliko*. Zdaj je moje spoznanje delno, takrat pa bo popolno, tako kot je popolno tudi Božje spoznanje o meni. 13 Zdaj torej ostaja to troje: vera, upanje in ljubezen. Največja od njih pa je ljubezen.+