‚Naprej v Kristusu‘

»Naprej torej v Gospodu Kristusu Jezusu, kakor ste ga sprejeli!« (KOLOŠANOM 2:6, Ekumenska izdaja)

1., 2. a) Kako Biblija opisuje Enohovo življenje, izpolnjeno z zvesto službo Jehovu? b) Kako nam je Jehova pomagal in nam še pomaga hoditi z njim, kot je to razvidno iz Lista Kološanom 2:6, 7?

ALI ste že kdaj opazovali fantka, kako stopica ob očetu? Mali z občudovanjem zre v očeta in posnema njegov sleherni gib. Ta pa svojemu sinčku pomaga, z obraza mu sijeta ljubezen in odobravajoči pogledi. Jehova povsem ustrezno s prav takšno prispodobo opiše življenje svojih zvestih služabnikov. V njegovi, torej Božji Besedi beremo, da je zvesti Enoh »neprestano hodil z [s pravim, NW] Bogom«. (1. Mojzesova 5:24; 6:⁠9)

² Pozoren oče pomaga svojemu sinku, ki ga spremlja, in prav tako je tudi Jehova nam dal in nam še vedno daje najboljšo pomoč. Na zemljo je poslal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, ki je na vsej svoji zemeljski življenjski poti v vsem popolnoma odseval lastnosti svojega nebeškega Očeta. (Janez 14:9, 10; Hebrejcem 1:3) Da bi zato lahko hodili z Bogom, moramo hoditi z Jezusom. Apostol Pavel je namreč napisal: »Naprej torej v Gospodu Kristusu Jezusu, kakor ste ga sprejeli! Živite ukoreninjeni v njem, sezidani na [v, NW] njem, utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja.« (Kološanom 2:6, 7, EI)

 3. Zakaj lahko v skladu z besedami iz Lista Kološanom 2:6, 7 rečemo, da hoja v Kristusu zajema več od samega krsta?

³ Biblijski učenci, ki so poštenega srca, želijo hoditi v Kristusu in posnemati njegove popolne korake, zato se tudi krstijo. (Lukež 3:21; Hebrejcem 10:7–9) Ta pomembni korak je samo lansko leto po vsem svetu naredilo prek 375.000 ljudi, kar je povprečno več kot 1000 na dan. Zares izreden porast! Vendar je iz Pavlovih besed, zapisanih v Listu Kološanom 2:6, 7, razvidno, da hoja v Kristusu zajema več od samega krsta. Že grška beseda, prevedena z »naprej«, nakazuje na dejanje, ki mora trajati, ki se nadaljuje. Pavel pa še pravi, da takšna hoja zajema četvero: to, da smo ukoreninjeni v Kristusu, sezidani v njem, utrjeni v veri in polni zahvaljevanja. Oglejmo si zdaj vsako besedno zvezo posebej in videli bomo, kako nam to lahko pomaga hoditi naprej v Kristusu.

Ali ste ‚ukoreninjeni v Kristusu‘?

 4. Kaj pomeni biti ‚ukoreninjen v Kristusu‘?

⁴ Pavel najprej piše, naj bomo ‚ukoreninjeni v Kristusu‘. (Primerjaj Matevž 13:20, 21.) Kaj lahko vsak stori, da bi bil ukoreninjen v Kristusu? Korenin pri rastlini sicer res ne vidimo, toda brez njih bi rastlina umrla. Dajejo ji trdnost in hrano. Podobno tudi Kristusov zgled in pouk na nas sprva vplivata le nevidno, na naš razum in srce. Po njiju nas hranita in krepita. Če dovolimo, da usmerjata naše mišljenje, dela in odločitve, nas to spodbudi, da posvetimo svoje življenje Jehovu. (1. Petrov 2:⁠21)

 5. Kako lahko ‚zahrepenimo‘ po duhovni hrani?

⁵ Jezusu je bilo spoznanje o Bogu zares ljubo. Primerjal ga je celo s hrano. (Matevž 4:⁠4) V svojem govoru na gori je kar 21-krat citiral iz osmih različnih knjig Hebrejskih spisov. Da bi ga v tem posnemali, moramo storiti prav tisto, k čemur spodbuja apostol Peter: ‚zahrepeneti‘ moramo po duhovni hrani »kakor novorojena deteta«. (1. Petrov 2:⁠2) Kadar dojenček močno hrepeni po hrani, to zelo jasno pokaže. Če trenutno še nimamo takšne želje po duhovni hrani, nas Peter spodbuja, naj ‚zahrepenimo‘ po njej. Kako pa? Morda nam bo pomagalo načelo iz Psalma 34:8: »Okusite in vidite, kako dober je GOSPOD!« Če redno ‚okušamo‘ Jehovovo Besedo Biblijo, morda tako, da vsak dan preberemo kaj iz nje, bomo videli, da je duhovno hranljiva in dobra. Po njej bomo vse bolj hrepeneli.

 6. Zakaj je pomembno poglobljeno premišljati o prebranem?

⁶ Pomembno pa je zaužito hrano tudi dobro prebaviti. Zato moramo o prebranem poglobljeno premišljati. (Psalm 77:11, 12) Ko denimo beremo knjigo Največji človek, kar jih je kdaj živelo, iz vsakega poglavja veliko več pridobimo, če malo postojimo in se vprašamo: ‚Kateri vidik Kristusove osebnosti veje iz tega poročila in kako lahko to tudi jaz pokažem v svojem življenju?‘ Ob takšnem premišljanju bomo naučeno tudi laže udejanjali. Kadar pa smo pred kakšno odločitvijo, se lahko vprašamo, kaj bi na mojem mestu storil Jezus. In če se potem odločimo v skladu s tem, dokažemo, da smo resnično ukoreninjeni v Kristusu.

 7. Kako bi morali gledati na močno duhovno hranjenje?

⁷ Pavel nas tudi spodbuja, naj uživamo ‚močno hrano‘, torej tiste globlje resnice Božje Besede. (Hebrejcem 5:14) Glede tega bi lahko bil naš prvi cilj ta, da preberemo celotno Biblijo. Poleg tega se lahko lotimo tudi določnejših tem, kot je Kristusova odkupna žrtev, različne zaveze, ki jih je Jehova sklenil s svojim ljudstvom, ali pa nekatera biblijska preroška sporočila. Imamo več ko dovolj gradiva, ki nam lahko pomaga zaužiti in prebaviti takšno močno duhovno hrano. Kakšen pa naj bi bil namen pridobivanja tega spoznanja? Gotovo ne ta, da bi se potem lahko hvalili, temveč ta, da vzljubimo Jehova in se zbližamo z njim. (1. Korinčanom 8:1; Jakob 4:8) Če željno vpijamo vase to spoznanje, ga na sebi praktično uporabljamo in z njim tudi pomagamo drugim, zares posnemamo Kristusa. Lahko smo prav ukoreninjeni v njem.

Ali ste ‚sezidani v Kristusu‘?

 8. Kaj pomeni biti ‚sezidan v Kristusu‘?

⁸ Za naslednji vidik hoje v Kristusu, pa Pavel že preskoči z ene miselne podobe na drugo, z rastline na stavbo. Ko pomislimo na objekt v gradnji, ne mislimo le na temelje, temveč tudi na stavbo, ki ob seveda veliko garanja vidno raste. Podobno moramo tudi mi nemalo pregarati, da bi si sezidali lastnosti in navade, podobne Kristusovim. Vendar takšen trud ni neopažen, kot je to dejal tudi Pavel Timoteju: ‚[Naj] bode tvoj napredek očiten vsem.‘ (1. Timoteju 4:15; Matevž 5:16) Katera krščanska dela pa nas med drugim sezidavajo?

 9. a) Katere praktične cilje si lahko zastavimo, da bi v naši strežbi posnemali Kristusa? b) Kako vemo, da Jehova želi, da uživamo v strežbi?

⁹ Jezus nam je dal nalogo, da oznanjamo in učimo dobro novico. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Pri tem je sam dal popoln zgled, oznanjeval je srčno in učinkovito. Seveda v tem ne bomo nikoli tako dobri, kot je bil on. Vendarle pa apostol Peter pred nas postavlja naslednji cilj: »Kristusa pa kot Gospoda posvečujte v srcih svojih. Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom.« (1. Petrov 3:⁠15) Vendar ne obupajte, če se vam zdi, da niste ravno ‚vsekdar pripravljeni na odgovor‘. Zastavite si razumne cilje, ob katerih se boste lahko čimbolj približali temu merilu. Z vnaprejšnjo pripravo boste morda lahko kako spremenili svojo predstavitev, ali pa ji dodali še kakšen svetopisemski stavek ali dva. Lahko si tudi zastavite cilj, da oddate več biblijske literature, opravite več ponovnih obiskov ali pa začnete biblijski pouk. Toda ne osredinite se le na količino, na število ur, revij ali poukov, temveč bolj na kakovost. Če si bomo postavili takšne uresničljive cilje in si jih prizadevali doseči, se bomo z večjim veseljem razdajali v strežbi. To pa je tisto, kar želi Jehova, namreč da mu služimo »z veseljem«. (Psalm 100:2; primerjaj 2. Korinčanom 9:⁠7.)

10. Katera druga krščanska dela moramo še opravljati in kako nam ta lahko pomagajo?

¹⁰ Tudi v občini so dela, ki nas sezidavajo v Kristusu. Najpomembnejše delo je to, da ljubimo drug drugega, kar je v bistvu prepoznavni znak pravih kristjanov. (Janez 13:34, 35) Med preučevanjem smo se mnogi navezali na učitelja, kar je povsem naravno. Vendar pa, ali bi sedaj že lahko upoštevali Pavlov nasvet, naj se ‚razširimo‘, tako da se spoznamo tudi z drugimi v občini? (2. Korinčanom 6:13) Tudi starešine potrebujejo našo ljubezen in cenjenje. Če z njimi sodelujemo, jih prosimo za svetopisemske nasvete in te potem tudi upoštevamo, jim njihovo težko delo zelo olajšamo. (Hebrejcem 13:17) Obenem pa se bomo tako tudi sami sezidavali v Kristusu.

11. Kakšen stvaren pogled na krst bi morali imeti?

¹¹ Krst je zares vesel dogodek! Vendar ne smemo pričakovati, da bo odtlej vsak trenutek v življenju tako vesel. Večina našega sezidavanja v Kristusu je namreč ‚pravilna hoja po ustaljeni poti‘. (Filipljanom 3:16, NW) To pa ne pomeni, da je naše življenje enolično, dolgočasno. Pomeni preprosto to, da hodimo ravno naprej, z drugimi besedami, da si sezidamo dobre duhovne navade in se po njih dan za dnem, leto za letom ravnamo. Ne pozabimo: »Kdor [. . .] bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Matevž 24:⁠13, EI)

Ali ste »utrjeni v veri«?

12. Kaj pomeni biti »utrjeni v veri«?

¹² Pavel nas pri opisovanju hoje v Kristusu s tretjo besedno zvezo spodbuja, naj bomo »utrjeni v veri«. Neki prevod zapiše »potrjeni glede vere«, saj grška beseda, ki jo je Pavel na tem mestu zapisal, lahko tudi pomeni »potrditi, zajamčiti oziroma narediti kaj pravno neovrgljivo«. Če v spoznanju rastemo, imamo vse več razlogov, da uvidimo, da je naša vera v Boga Jehova dobro utemeljena, da je pravzaprav pravno potrjena. Ob tem pa smo še trdnejši. Satanov svet nas vse teže lahko upogne. To nas spominja na Pavlov opomin, naj se »povzpnemo k zrelosti«. (Hebrejcem 6:1, NW) Zrelost in trdnost pa ne moreta ena brez druge.

13., 14. a) Pred kakšnimi nevarnostmi glede trdnosti so bili kološki kristjani v prvem stoletju? b) Zaradi česa je morda bil v skrbeh apostol Pavel?

¹³ Kološki kristjani v prvem stoletju so bili glede trdnosti v nevarnosti. Pavel jih je posvaril: »Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu.« (Kološanom 2:⁠8, SSP) Pavel je želel Kološane, ki so že bili podložniki ‚kraljestva Sina ljubezni svoje [Božje]‘, obvarovati pred tem, da bi zašli oziroma bili zavedeni stran od tega blagoslovljenega duhovnega stanja. (Kološanom 1:13) Zavedeni s čim? Pavel je opozoril na »filozofijo«, uporabil je torej besedo, ki se v Bibliji pojavi samo na tem mestu. Ali je pri tem mislil na grške filozofe, morda na Platona in Sokrata? Ti so sicer res predstavljali nevarnost za prave kristjane tistih dni, toda beseda »filozofija« ima na tem mestu širši pomen. Nanaša se na vse raznorazne nazorske skupine in šole, tudi verske. Judje v prvem stoletju, kot sta bila Jožef in Filon, so s filozofijo poimenovali kar svojo lastno religijo, morda zato, da bi bila ta privlačnejša.

¹⁴ Tudi nekatere filozofije, zaradi katerih je morda bil v skrbeh Pavel, so bile verske narave. V istem poglavju pisma Kološanom se je nekoliko kasneje namreč obrnil k tistim, ki so učili »Ne dotakni se, in ne pokusi, in ne potipaj!«, s čimer so namigovali na določbe iz mojzesovske postave, ki je bila s Kristusovo smrtjo ukinjena. (Rimljanom 10:4) Poleg poganskih filozofij so torej bili še ti drugi vplivi, ki so predstavljali nevarnost za duhovnost občine. (Kološanom 2:20–22) Pavel je svaril pred filozofijo, ki je spadala med ‚prvine tega sveta‘. Takšni krivi nauki so bili namreč človeškega izvora.

15. Kako se lahko varujemo tega, da bi nas zavedlo nesvetopisemsko mišljenje, na katero pogosto naletimo?

¹⁵ Človeške zamisli in mišljenje, ki niso povsem utemeljene na Božji Besedi, so lahko nevarne za krščansko trdnost. Tudi danes se moramo paziti takšnih nevarnosti. Apostol Janez svari: »Ljubljeni, ne verujte vsakemu duhu, ampak presojajte duhove, ali so iz Boga.« (1. Janezov 4:1) Torej, če vas sošolec skuša prepričati, da je živeti po biblijskih načelih staromodno, če vas hoče sosed pripraviti do tega, da bi začeli pridobitniško razmišljati, če na vas neopazno pritiska sodelavec, da storite kaj proti svoji biblijsko šolani vesti, pa tudi če se sovernik po svoji lastni presoji izraža kritično oziroma negativno o drugih v občini – pazite, da tega ne bi enostavno kar sprejeli. Kar ni v skladu z Božjo Besedo, zavržite. Če bomo tako ravnali, bomo šli trdno naprej v Kristusu.

»Polni zahvaljevanja«

16. Kateri je četrti vidik hoje v Kristusu in kaj bi se lahko vprašali?

¹⁶ Četrti vidik hoje v Kristusu, ki ga je povedal Pavel, pa je, da smo »polni zahvaljevanja«. (Kološanom 2:7) Ob besedi ‚poln‘ bi si lahko naslikali polno rečno strugo, tako polno, da voda že kar prestopa bregova. Iz tega bi lahko sklenili, da bi nam, kristjanom, zahvaljevanje moralo biti v navadi, stalno bi moralo vreti iz nas. Zato bi se kar vsak lahko vprašal: ,Ali sem hvaležen?‘

17. a) Zakaj lahko rečemo, da smo vsi lahko za marsikaj hvaležni, celo v težjih trenutkih? b) Za katera Jehovova darila ste vi še zlasti hvaležni?

¹⁷ Vsi imamo prav gotovo vsak dan dovolj razlogov, da smo prepolni hvaležnosti Jehovu. Celo v najhujših trenutkih nam lahko malenkosti prinesejo olajšanje. Prijatelj nam izkaže sočutje. Kdo od najdražjih nas potolaži z dotikom. Dobro se naspimo in spočijemo. Okusna hrana nam poteši lakoto. Zapoje ptičica, zasmeje se otrok, nebo se blešči v vsej svoji modrini, zapiha lahen vetrič – vse to in še kaj lahko doživimo v enem samem dnevu. Enostavno ne gre, da bi vse to jemali kot nekaj samo po sebi umevnega. Mar ni to nekaj, za kar je vredno reči »Hvala«? Vse to prihaja od Jehova, ki je Vir ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:⁠17) In dal nam je še pomembnejša darila, denimo življenje. (Psalm 36:⁠9) Poleg tega pa nam je tudi omogočil, da živimo večno. Slednje nam je podaril tako, da je dal največjo žrtev: poslal je svojega edinorojenega Sina, ki je bil »veselje njegovo«. (Pregovori 8:30; Janez 3:⁠16)

18. Kako lahko mi Jehovu izkažemo hvaležnost?

¹⁸ Kako resnične so ob vsem tem psalmistove besede: »Dobro je zahvaljevati se GOSPODU.« (Psalm 92:⁠2, SSP, v NW 92:1) Podobno je tudi Pavel spomnil kristjane v Tesaloniki: »Hvaležni bodite v vsem.« (1. Tesaloničanom 5:18; Efežanom 5:20; Kološanom 3:15) Odločimo se vsi, da bomo še bolj hvaležni. Naj naše molitve ne bodo le prošnje k Bogu za naše potrebe. No, seveda imajo tudi te svoje mesto v molitvi. Toda pomislite, da bi imeli prijatelja, ki bi z vami govoril le takrat, kadar bi od vas kaj potreboval! Zakaj ne bi molili k Jehovu tudi zgolj zato, da se mu zahvalimo in ga hvalimo? Kako ga bodo ob opazovanju tega nehvaležnega sveta razveselile takšne molitve! Druga korist pa je v tem, da nam takšne molitve lahko pomagajo osrediniti se na pozitivne vidike v življenju. Spomnijo nas na to, koliko blagoslovov pravzaprav doživljamo.

19. Kako Pavlov način izražanja v Listu Kološanom 2:6, 7 kaže, da se lahko vsi še izboljšamo v hoji s Kristusom?

¹⁹ Mar ni občudovanja vredno, koliko modrih smernic lahko dobimo iz ene same vrstice v Božji Besedi? Pavlov nasvet, naj gremo naprej v Kristusu, bi si morali vsi vzeti k srcu. Zato se vsi trdno odločimo, da bomo »ukoreninjeni v Kristusu«, ‚sezidani v njem‘, »utrjeni v veri« in »polni zahvaljevanja«. Ta nasvet je še zlasti pomemben za novokrščene. Velja pa prav tako za vse nas. Pomislite, kako korenina raste vse globlje in globlje, in kako se stavba v gradnji dviga vse više in više. Tako tudi naša hoja v Kristusu nima konca. Za rast je več ko dovolj prostora. Jehova pa nam bo pri tem pomagal in nas blagoslovil, saj želi, da bi z njim in njegovim ljubljenim sinom večno hodili.

Kaj bi odgovorili?

◻ Kaj spada k hoji v Kristusu?

◻ Kaj pomeni biti »ukoreninjeni v Kristusu«?

◻ Kako smo lahko ‚sezidani v Kristusu‘?

◻ Zakaj je tako pomembno biti »utrjeni v veri«?

◻ Zaradi česa vse smo lahko upravičeno »polni zahvaljevanja«?

[Slika na strani 10]

Pri drevesu se korenine morda ne vidijo, toda dajejo mu hrano in trdno oporo