Rojevanje otrok med Božjim ljudstvom
»Jehova ... naj vas še tisočkrat pomnoži.« — 5. MOJZESOVA 1:11, EI
1. Kako Biblija govori o rojevanju otrok?
»GLEJ, dar Jehovin so sinovi, plačilo je telesni sad; kakor puščice v bojevnikovi roki, tako so sinovi mladosti. Blagor možu, ki je z njimi napolnil svoj tul.« Tako beremo v Psalmu 127:3—5, EI. Da, rojevanje otrok je čudovita prednost, ki jo je Stvarnik Jehova podelil prvemu človeškemu paru in njunemu potomstvu. (1. Mojzesova 1:28)
Rojevanje otrok v Izraelu
2. Zakaj so bile med potomci Abrahama, Izaka in Jakoba zaželene velike družine?
2 Med Abrahamovimi potomci po Izaku in Jakobu so velike družine bile zelo zaželene. Celo otroke, ki so se rodili drugim ženam in priležnicam, so priznali kot zakonske. Tako je bilo v primeru nekaterih Jakobovih sinov, ki so postali očetje Izraelovih dvanajstih rodov. (1. Mojzesova 30:2—12; 49:16—21; primerjaj 2. Letopisi 11:21.) Čeprav je bila Božja prvotna zamisel zakona enoženstvo, je med Abrahamovimi potomci dovoljeval mnogoženstvo in priležništvo, in to je prispevalo k nagli rasti prebivalstva. Izraelcev je postalo ‚toliko, kolikor je prahu na zemlji‘. (2. Letopisi 1:9; 1. Mojzesova 13:14—16) Iz tega naroda bi naj bilo prišlo obljubljeno »seme«, po katerem bi bili blagoslovljeni »vsi narodi zemlje«. (1. Mojzesova 22:17, 18; 28:14; 5. Mojzesova 1: 10, 11)
3. Kakšne so bile v Izraelu razmere, ko je vladal Salomon?
3 Očitno so v Izraelu na rojevanje otrok gledali kot na znamenje, da jih Jehova blagoslavlja. (Psalm 128:3, 4) Vendar bi morali upoštevati, da je uvodne besede tega članka, citirane iz Psalma 127, kralj Salomon napisal v posebno ugodnem času izraelske zgodovine. O tem razdobju pravi Biblija: »Juda in Izrael sta bila mnogoštevilna kakor pesek, ki ga je ob morju obilo; jedli so in pili in se veselili. In Juda in Izrael sta prebivala brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana [na severu] do Bersebe [na jugu] vse dni Salomonove.« (1. Kraljev 4:20—25)
Težki časi za otroke v Izraelu
4., 5. a) Zakaj rojevanje otrok v Izraelu ni bilo vedno povod za radost? b) Kakšni srce trgajoči prizori so se dogajali najmanj dvakrat v Jeruzalemu?
4 Izraelci pa so doživeli tudi obdobja, ko je bilo rojevanje otrok vse prej kot radost. Ko je bil Jeruzalem prvič uničen, je prerok Jeremija pisal: »V solzah mi ginejo oči ... ker gine otrok in dojenec po mestnih trgih. ... Ali bodo žene jedle sad svoj, otročiče, ki jih nosijo v naročju?« »Roke žen usmiljenih so kuhale otroke svoje.« (Jeremijeve žalostinke 2:11, EI, 20; 4:10)
5 Očitno so se takšni srce trgajoči prizori ponovili sedem stoletij kasneje. Judovski zgodovinar Jožef poroča, da so, ko je bil Jeruzalem 70. leta našega štetja obkoljen, otroci jemali hrano iz ust svojih očetov, in da so matere jemale hrano iz ust svojih dojenčkov. Jožef poroča, kako je Judinja ubila svojega dojenčka, ga spekla in jedla. Rojevanje otrok v letih neposredno pred izvršitvijo Jehovine obsodbe nad Judejo in Jeruzalemom leta 607 pred n. št. in leta 70 našega štetja, bi težko imenovali odgovorno rojevanje otrok.
Rojevanje otrok med prvimi kristjani
6., 7. a) Katero navado je Jezus odpravil med kristjani? b) Na kakšen način naj bi rastel duhovni Izrael in kaj to dokazuje?
6 Kako pa so prvi kristjani gledali na rojevanje otrok? Najprej moramo reči, da je Jezus odpravil mnogoženstvo in priležništvo med svojimi učenci. Ponovno je vpeljal prvotno merilo, namreč, monogamijo ali poroko enega moškega z eno žensko. (Matej 19:4—9) Telesni Izrael je postal tako številen v glavnem zaradi rojevanja otrok, duhovni Izrael pa je rastel prvenstveno zaradi pridobivanja učencev. (Matej 28:19, 20; Apostolska dela 1:8)
7 Če bi se naj krščanstvo v glavnem širilo z rojevanjem otrok, Jezus ne bi bil spodbujal svojih učencev, naj ostanejo samski »zaradi nebeškega kraljestva«. (Matej 19:10— 12) Apostol Pavel ne bi bil napisal: »Tako kdor moži devico svojo, dela tudi dobro, a kdor je ne omoži, dela bolje.« (1 Korinčanom 7:38)
8. Kaj pokaže, da so mnogi prvi kristjani bili poročeni in so imeli otroke?
8 Jezus in Pavel sta res spodbujala k samskemu življenju zaradi služenja Kraljestvu, nista pa ga vsiljevala. Oba sta predvidevala, da se bodo nekateri kristjani poročali. Nekateri med njimi bodo seveda imeli otroke. Krščanski grški spisi vsebujejo precej stavkov, ki neposredno svetujejo, kako je treba vzgajati otroke. (Efežanom 6:1—4; Kološanom 3:20, 21) Če so starešine ali pomočniki bili poročeni, so morali biti zgledni roditelji. (1. Timoteju 3:4, 12)
9. Kako so lahko, po Pavlovih besedah, nekatere kristjanke zaščitene z rojevanjem otrok, toda kaj je poleg tega še potrebno?
9 Apostol Pavel je celo dejal, da bodo otroci zaščita nekaterim krščanskim ženam. Glede vdov, ki so potrebovale gmotno pomoč, je pisal: »Mlajše vdove pa odklanjaj. ... Hkrati pa se privadijo brezdelnosti in hodijo po hišah. Pa ne le brezdelnosti, ampak tudi klepetavosti in zvedavosti, in govorijo, česar ne bi smele. Hočem torej naj se mlajše vdove omožijo. Naj rodijo otroke, gospodinjijo naj, da nasprotniku ne bodo dale prav nobenega vzroka za obrekovanje. Nekatere so se namreč že iztirile in šle za satanom.« (JP) Takšna ženska naj bi bila »rešena v rojevanju otrok, če ostane v veri in ljubezni in posvečenju z zmernostjo«. (1. Timoteju 5:11—15; 2:15)
‚Hude telesne nadloge‘
10. Zakaj je Pavel vdovam v svojem Prvem pismu Korinčanom drugače svetoval, in kaj jim je svetoval?
10 Spoštovati bi morali, da je isti apostol Pavel predlagal v Prvem pismu Korinčanom za vdove tudi drugačno rešitev. Pavel je svoj nasvet glede poroke omilil, ko je dejal, da ta velja kot »dopustitev«. Pisal je: »Povem pa neporočenim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz. Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše, da se poročijo, kakor da bi jih žgalo. Bolj srečna bo [vdova], če bo ostala tako, po mojem nasvetu. Mislim pa, da imam tudi jaz božjega duha.« (1. Korinčanom 7:6, 8, 9, 40, JP)
11. a) Kaj bodo doživljale poročene osebe in kako nam to osvetli opomba k 1. Korinčanom 7:28? b) Kaj je Pavel mislil, ko je dejal: »Jaz bi vam pa rad prizanesel«?
11 Pavel pojasnjuje: »Če se tudi oženiš, se ne pregrešiš; tudi devica, če se omoži, se ne pregreši; toda telesne nadloge bodo imeli taki; jaz bi vam pa rad prizanesel.« (1. Korinčanom 7:28) V zvezi s takšnimi »telesnimi nadlogami« je v prevodu Novi svet opomba, ki nas opozori na 1. Mojzesovo 3:16, kjer beremo: »Ženi pa je [Jehova] rekel: ‚Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke. Po tvojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.‘« (EI) Poleg možnih zakonskih težav so »telesne nadloge«, s katerimi se bodo poročeni morali boriti, nedvomno problemi, povezani z rojevanjem otrok. Čeprav Pavel ni prepovedal niti porok niti rojevanja otrok, se je očitno čutil dolžnega opozoriti sokristjane, da jim to lahko prinese probleme in motnje, kar bi jih lahko oviralo pri služenju Jehovi.
»Čas je prikrajšan«
12. Kako je svetoval Pavel poročenim kristjanom in zakaj?
12 V prvem stoletju kristjani niso mogli tako svobodno živeti kot posvetni ljudje. Razmere takratnega časa bi lahko vplivale celo na njihovo zakonsko življenje. Pavel je pisal: »To pa vam pravim, bratje, čas je prikrajšan, da bodo odslej tudi tisti, ki imajo žene, kakor bi jih ne imeli; ... in kateri uživajo ta svet, kakor bi ga ne uživali; kajti prehaja obraz tega sveta. Hotel bi pa, da ste brez skrbi. ... To pa pravim vam v korist, nikakor ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.« (1. Korinčanom 7:29—34, 35, JP)
13. V kakšnem smislu je bil za kristjane prvega stoletja ‚preostali čas prikrajšan‘?
13 Biblicist Frederic Godet je zapisal: »Medtem ko so neverniki menili, da bo svet zagotovo večno trajal, so kristjani vedno mislili na stvar, ki so jo pričakovali: paruzijo [prisotnost].« Kristus je svojim učencem povedal, kakšno bo znamenje njegove »prisotnosti«, in jih posvaril: »Zato bodite budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« (Matej 24:3, 42, NS) Preostali čas je bil »kratek«, zato so kristjani v prvem stoletju stalno živeli v pričakovanju Kristusovega prihoda. Razen tega niso vedeli, kdaj bodo »čas in razmere« privedli njihovo življenje h koncu in ne bodo imeli več možnosti, da ‚utrdijo svoj poklic‘. (Propovednik 9:11; 2. Petrov 1:10)
14. a) Kako naj razumemo besede iz Mateja 24:19? b) Zakaj je bilo Jezusovo svarilo še posebej tehtno, ko se je bližalo leto 66 našega štetja?
14 Kristjani v Judeji in Jeruzalemu so morali biti še posebej »budni«. Ko je Jezus opozoril pred drugim uničenjem Jeruzalema, je izjavil: »Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!« (Matej 24:19) Res je, da Jezus s tem ni govoril kristjanom prvega stoletja, naj nimajo otrok. Izrekel je le preroško dejstvo, da bodo, ko se bo pojavilo znamenje o uničenju Jeruzalema, težje hitro zbežale nosečnice ali tisti z majhnimi otroki. (Luka 19:41—44; 21:20—23) Vsekakor so si prvi kristjani zapomnili Jezusovo opozorilo in je le-to vplivalo na njihovo stališče do rojevanja otrok v takratnih težkih časih, ko je med Judi v Judeji naraščal nemir pred letom 66 našega štetja.
Rojevanje otrok danes
15., 16. a) Kako je ‚preostali čas prikrajšan‘ za današnje kristjane? b) Katera vprašanja bi si morali postaviti kristjani?
15 Kako naj bi kristjani gledali na poroko in rojevanje otrok danes, v tem »času konca«? (Danijel 12:4) Bolj kot kdajkoli prej je danes »podoba tega sveta minljiva« (JP); ali kot pravi drugi prevod, »sedanja podoba stvari se naglo menja«. (1. Korinčanom 7: 31, Philips)
16 Sedaj je, kot nikoli prej, »preostali čas prikrajšan«. Da, Jehovino ljudstvo ima na razpolago samo omejen čas za dovršitev naloge, ki so jo dobili od njega, namreč: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matej 24:14, NS) To delo mora biti opravljeno še preden pride konec. Zato je za kristjane primerno, da se vprašajo, kako bo poroka, ali če so že poročeni, kako bo rojevanje otrok vplivalo na njihovo sodelovanje v tem pomembnem delu.
Primeri iz davnine
17. a) Kakšno delo so morali Noe in njegovi trije sinovi opraviti pred potopom in kako dolgo so to verjetno delali? b) Zakaj Noetovi sinovi in njihove žene niso imeli otrok pred potopom?
17 Jezus je čas »prisotnosti Sina človekovega« primerjal z »dnevi Noeta«. (Matej 24:37) Pred potopom so Noe in njegovi trije sinovi morali opraviti posebno delo, in sicer zgraditi ogromno barko in oznanjevati. (1. Mojzesova 6:13—16; 2. Petrov 2:5) Ko je Jehova dal navodila za gradnjo barke, so Noetovi sinovi verjetno že bili poročeni. (1. Mojzesova 6:18) Ne vemo točno, koliko časa so gradili barko, izgleda pa, da je to trajalo nekaj desetletij. Zanimivo je, da v tem predpotopnem času Noetovi sinovi in njihove žene niso imeli otrok. Apostol Peter je posebej naglasil, da se jih je po »vodi rešilo le malo, natančno osem ljudi«, se pravi zakonski pari brez otrok. (1. Petrov 3:20, JP) Noetovi sinovi so bili brez otrok iz dveh razlogov. Prvič, glede na bližnje uničenje v potopu so imeli delo, ki jim ga je naložil Bog, in to delo je od njih zahtevalo popolno pozornost. Drugič, očitno niso hoteli imeti otrok v svetu, v katerem je »hudobija ljudi na zemlji velika in je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas hudobno«, da, niso hoteli imeti otrok »v svetu, polnem nasilja«. (1. Mojzesova 6:5, EI; 13, NS)
18. Zakaj bi o ravnanju Noetovih sinov in njihovih žena morali razmisliti, čeprav nam ni postavljeno kot pravilo?
18 S tem ne želimo reči, da je takšno ravnanje Noetovih sinov in njihovih žena pred potopom pravilo za današnje zakonske pare. Vseeno pa njihov zgled predstavlja osnovo za razmišljanje, kajti Jezus je primerjal Noetove dni z razdobjem, v katerem sedaj živimo.
‚Težki časi‘
19. a) Kako lahko današnji čas primerjamo z Noetovim? b) Kaj je Pavel napovedal za »poslednje dni« in kako se ta prorokba nanaša na rojevanje otrok?
19 Podobno kot Noe in njegova družina živimo mi danes v »svetu brezbožnih« ljudi. (2. Petrov 2:5) Kot oni tudi mi živimo v »poslednjih dneh« krivičnega sestava stvari, ki bo uničen. Apostol Pavel je napovedal, da bodo »zadnji dnevi« satanovega sveta prinesli ‚težke, kritične čase, v katerih bo težko živeti‘. Pokazal je, da bo v teh kritičnih časih težko vzgajati otroke in da bodo otroci »neposlušni staršem«. Dejal je, da bodo ljudje na splošno, tudi otroci in mladostniki, ‚nehvaležni, brezbožni in trdosrčni‘. (2. Timoteju 3:1—3) Čeprav je Pavel tukaj napovedal, kakšno bo stanje med posvetnimi ljudmi v teh »poslednjih dneh«, pa so očitno mnogi krščanski starši skusili, da je zaradi takšnega prevladujočega gledišča vse težje vzgajati otroke.
20. Kaj bomo pregledovali v naslednjem članku?
20 Vse to pokaže, da je o rojevanju otrok treba trezno razmisliti. Čeprav prinaša to mnogo radosti, pa lahko prinese tudi mnogo srčnih bolečin. Ima svoje prednosti in neugodnosti. V naslednjem članku bomo pregledali nekaj teh stvari.
Točke za ponovitev
◻ Zakaj so bile velike družine v Izraelu zaželene?
◻ Iz česa se vidi, da so bili časi, ko je rojevanje otrok Judom prineslo srčne bolečine?
◻ Kako je številčno rastel duhovni Izrael?
◻ V kakšnem pogledu je bil za prve kristjane ‚preostali čas prikrajšan‘?
◻ Zaradi katerih razlogov so Noetovi sinovi in njihove žene pred potopom verjetno ostali brez otrok in kaj bi lahko rekli o današnjih razmerah?
[Slika na strani 10]
Ko je bilo treba hitro zapustiti Jeruzalem, je bilo to precej težko za ljudi z majhnimi otroki