Spretni svetovalci — blagoslov za brate
»Spet ti sodnike postavim kakor prej, in svetovalce kakor v začetku.« (IZAIJA 1:26, EI)
1., 2. a) Kako Pregovori 12:15 in 19:20 prikažejo koristnost nasveta? b) Kaj je najprej potrebno, da bi lahko ‚slišali nasvet‘, in katero doživetje to ponazori?
TERRI je hči krščanskih staršev. V šoli ima prijateljico, ki je bila tudi »v resnici«. Toda Terri je opazila, da njena prijateljica proti koncu osnovne šole ni bila več tako prepričana v svoji veri kakor prej. Pozneje je njena prijateljica neredno obiskovala krščanske sestanke in pričela iskati napake na Skupnosti Stražnega stolpa in skupščini. Toda Terri je pridno molila za svojo prijateljico in ji stalno svetovala, naj vendar poskusi biti trdna kristjanka. Končno je bil Terrijin trud nagrajen. Ko sta bili v desetem razredu, je njena prijateljica znova redno obiskovala sestanke in se krstila. Kolikšen blagoslov zanjo! In kakšna nagrada za njeno zvesto mlado prijateljico Terri!
2 Ali lahko v zvezi s tem doživetjem kdo pomišlja, da kristjani ne potrebujejo kdaj pa kdaj ljubeč nasvet drugega kristjana? Biblija spodbuja: »Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.« (Pregovori 19:20; 12:15) Terrijina prijateljica je upoštevala ta nasvet. Toda kaj bi bilo, če je Terri vsa tista leta ne bi imela rada, če ne bi bila vztrajala, ali, če bi se ji bila bala svetovati? Da, da bi kdo lahko ‚slišal nasvet‘, mora biti tukaj tudi svetovalec. Kdo je lahko svetovalec?
Nasvet — čigav?
3. Koga je Jehova priskrbel, da v krščanski skupščini pravočasno svetujejo?
3 Bog Jehova je obljubil, da bo svojemu ljudstvu v našem času priskrbel svetovalce. Rekel je: »Zopet postavim ... svetovalce tvoje, kakor v začetku.« (Izaija 1:26) Ta obljuba se v glavnem spolnjuje z imenovanjem starešin v krščanski skupščini. Svetovanje je oblika poučevanja, in starešine so v glavnem »sposobni za poučevanje«. (EI) (1 Timoteju 3:2) Verjetno je apostol Pavel v glavnem mislil starešine, ko je rekel: »Če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti.« (Galačanom 6:1) Toda, ali so starešine edini, ki lahko svetujejo?
4., 5. a) Kateri biblijski primeri pokažejo, da starešine niso edini, ki lahko svetujejo? b) Naštej nekaj vsakdanjih situacij, ko sodelujejo vsi kristjani, čeprav niso starešine?
4 Ne. Terri ni bila starešina, toda njeno svetovanje je nazadnje pomagalo. Pomisli tudi na sirijskega poveljnika Naamana. Prisluhnil je izraelski deklici, potem pa še nasvetu svojega služabnika. Pravočasen nasvet Abigaile, Nabalove žene, je Davida obvaroval pred prelivanjem krvi. Mladi Elihu je modro svetoval Jobu in njegovim trem »tolažnikom«. (l Samuelova 25:23—35; 2 Kraljev 5:1—4, 13, 14; Job 32:1—6)
5 Podobno tudi danes svetovanje ni prednost starešin. Starši redno svetujejo svojim otrokom. Mladi ljudje, kakor Terri, pogosto uspejo, ko svetujejo vrstnikom. In Biblija še posebej spodbuja zrele sestre, naj ‚uče kar je dobro‘, predvsem mlajše žene v skupščini. (Titu 2:3—5) Da, v glavnem smo vsi dolžni tako pomagati drug drugemu. Apostol Pavel je rekel: »Zato tolažite drug drugega .., kakor to že delate.« (1 Tesaloničanom 5:11, JP)
Cilj krščanskega nasveta
6. Kaj se doseže s krščanskim nasvetom?
6 Kaj se doseže s krščanskim nasvetom? Nekomu se pomaga napredovati in da ostane na pravi poti, pomaga se reševati probleme, premagovati težave in morda popraviti napačno mišljenje. Pavel je naštel nekaj oblik svetovanja, ko je Timoteju priporočil naj ‚graja, opominja in spodbuja z vso potrpežljivostjo in spretnim poučevanjem‘. (2 Timoteju 4:1, 2) Res je potrebno spretno svetovati, da bi nekdo razumel to kot nasvet in ne bi bil užaljen.
7., 8. a) Kdaj vse se v krščanski skupščini pričakuje nasvet? b) Kdaj kristjan morda ne pričakuje nasveta, vendar ga potrebuje?
7 Kdaj se bi moralo svetovati? Starši imajo stalno priložnost, da svetujejo svojim otrokom in otroci to več ali manj tudi pričakujejo. (Pregovori 6:20; Efežanom 6:4) V skupščini tisti, ki sodelujejo v nalogah Teokratične službe usposabljanja pričakujejo nasvet. Nov oznanjevalec Kraljestva pričakuje pomoč in nasvet, da bi lahko napredoval in postal zrel krščanski služabnik. (1 Timoteju 4:15) Včasih bodo posamezniki poiskali pomoč in nasvet pri starešinah ali drugih v skupščini.
8 Včasih pa je treba svetovati tudi takšnim, ki tega ne pričakujejo ali ne želijo. Morda se nekdo ohlaja v službi Jehovi in se počasi ‚ločuje‘, kot je bilo s Terrijino prijateljico. (Hebrejcem 2:1) Včasih ima kdo oseben spor z drugim v skupščini (Filipljanom 4:2) Ali pa je komu potrebno svetovati glede obleke in pričeske, ali izbire prijateljev, ali glasbe. (1 Korinčanom 15:33; 1 Timoteju 2:9)
9., 10. a) Zakaj zahteva krščansko svetovanje pogum? b) Zakaj bi moral kristjan vseeno svetovati, če je to potrebno?
9 Ko je prerok Hanani svetoval judovskemu kralju Asi, se je ta tako zelo razjezil, da ‚ga je vrgel v ječo‘. (2 Letopisi 16:7—10) Kdor je tiste dni hotel svetovati kralju, je moral biti pogumen. Tudi danes je potrebno biti pogumen, ker lahko nasvet najprej izzove jezo. Tako se je zgodilo, da izkušen kristjan nekoč ni želel svetovati mlajšemu prijatelju, čeprav bi bil moral. Razlog? Pojasnil je: »Dobra prijatelja sva, in rad bi, da tako ostane!« Toda, če ne nudiš pomoči, kadar jo nekdo najbolj potrebuje, to ni znamenje dobrega prijateljstva. (Pregovori 27:6; primerjaj Jakob 4:17.)
10 Izkušnje kažejo, da se lahko spreten svetovalec izogne izbruhu užaljenosti in da njegov nasvet običajno zaleže. Kaj je potrebno, da bi bili spretni svetovalci? Preden odgovorimo na to, preglejmo dva primera, dobrega in slabega.
Pavel — spreten svetovalec
11. Zakaj je večina Korinčunov sprejela Pavlov na-svet, čeprav je pogosto govoril čisto naravnost?
11 Apostol Pavel je imel velikokrat priložnost svetovati, in včasih je moral koga resno ošteti. (1 Korinčanom 1:10—13; 3:1— 4; Galačanom 1:6; 3:1) Vendar je bil njegov nasvet učinkovit, ker so tisti, ki jim je svetoval, vedeli, da jih ima Pavel rad. Bilo je tako, kot je pisal Korinčanom: »Pišem vam namreč v veliki stiski in tesnobi srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.« (2 Korinčanom 2:4, JP) Večina Korinčanov je Pavlov nasvet sprejelo, ker so vedeli, da jim ni svetoval iz sebičnih razlogov, ker »ljubezen... ne išče svojega«. Bili so tudi prepričani, da ni tako govoril, ker bi bil razburjen, »ljubezen ... se ne da razdražiti, ne misli hudega«. (JP) (1 Korinčanom 13:4, 5)
12. Katera lastnost bo krščanskemu svetovalcu pomagala doseči dobre rezultate? Ponazori to.
12 Tudi danes je veliko lažje sprejeti nasvet, celo strog, če vemo, da nas svetovalec ljubi, in nam ne govori tako, ker bi bil razburjen ali imel zato sebične razloge. Na primer, če govori starešina z najstniki v skupščini samo tedaj, kadar jih kritizira, tedaj bi lahko mislili, da jih res samo gnjavi. Kaj pa, če ima starešina dober odnos z najstniki? Če jih jemlje s seboj v službo oznanjevanja, jim je v kraljevski dvorani dostopen, jih spodbuja naj mu povedo svoje probleme, pričakovanja in dvome, in jih celo (s privoljenjem njihovih staršev) včasih povabi k sebi? Če je tako, in če najstnikom svetuje, bodo nasvet prej sprejeli, ker vedo, da prihaja od prijatelja.
Krotkost in ponižnost
13. a) Na čemu bi moral temeljiti krščanski nasvet? b) Česa se morajo zato ogibati tisti, ki v krščanski skupščini svetujejo?
13 Še en razlog je, zakaj je Pavel znal uspešno svetovati. Zanašal se je na Božjo modrost, ne na svoje mišljenje. Svetovalca Timoteja je spomnil: »Vse sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje, za vzgojo v pravičnosti.« (2 Timoteju 3:16, JP; primerjaj 1 Korinčanom 2:1, 2.) Tudi danes krščanski svetovalci svetujejo le na osnovi Svetega pisma. Res je sicer, da starši v družinskem krogu ne citirajo vsakokrat Biblijo, ko svetujejo svojim otrokom. Vendar mora vedno vse, kar rečejo krščanski starši, imeti biblijsko osnovo, ne glede na to, ali spodbujajo k poslušnosti, čistoči, k obzirnosti do drugih, k točnosti ali k čemu drugemu. (Efežanom 6:1; 2 Korinčanom 7:1; Matej 7:12; Propovednik 3:1—8) Znotraj skupščine moramo paziti na to, da ne poskušamo drugim vsiliti svojih osebnih pogledov ali okusa. Starešine bi tudi morali paziti, da ne uporabijo Svetega pisma zato, da bi podprli neko svojo zamisel, ki jo zagovarjajo. (Primerjaj Matej 4:5, 6.) Vsak nasvet, ki ga dajo, mora imeti pravo biblijsko osnovo. (Psalm 119:105)
14., 15. a) Katera druga lastnost pomaga, da se lažje sprejme nasvet? b) Zakaj je tako važno, da ima svetovalec to lastnost?
14 Nasvet bo še učinkovitejši, če je dan v duhu krotkosti. Pavel je to vedel, zato je rekel, naj bi tisti, ki so sposobni, druge opozarjali na napake, takoj, še preden se takšen človek pravzaprav zave, da je storil kaj narobe; naj ‚mu pomagajo na pravo pot‘. (Galačanom 6:1). Titu je svetoval, naj druge spomni, da naj »o nikomer grdo ne govore, naj ne bodo prepirljivi, ampak odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudem«. (Titu 3:1, 2; 1 Timoteju 6:11)
15 Zakaj krotkost? Ker je neobvladovanje občutkov nalezljivo. Jezne besede izzovejo še bolj jezne besede, in težko je biti razumen, ko občutki dosežejo točko vrelišča. Niti tedaj, če tisti, ki dobi nasvet, jezno reagira, svetovalec tega ne bi smel storiti. Nasprotno, blagost svetovalca bo morda pomirila zadevo. »Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.« (Pregovori 15:1) To velja za vse svetovalce, pa naj bo to roditelj, starešina ali kdorkoli.
16. Zakaj bi morali biti pri svetovanju vedno spoštljivi?
16 Upoštevaj še, kaj je rekel Pavel mlajšemu starešini, Timoteju: »Do starejšega moža ne bodi trd. Opominjaj ga kakor očeta, mlajše pa kakor brate, starejše ženske kakor matere, mlajše kakor sestre, in sicer z vso spoštljivostjo.« (1 Timoteju 5:1, 2) Kako izreden nasvet! Predstavljaj si, kako bi se počutila starejša žena, če bi jo mlajši starešina, ki bi ji morda po letih lahko bil sin, ostro ali nespoštljivo kritiziral. Veliko bolje bi bilo, da bi svetovalec razmislil o naslednjem: ‚Kakšen nasvet bi lahko dal, da bi glede osebnosti ali starosti te osebe bil najbolj prijazen in učinkovit? Kakšno ravnanje bi si jaz želel, če bi bil na njenem mestu?‘ (Luka 6:31; Kološanom 4:6)
Nasvet farizejev
17., 18. Kakšen je bil eden od razlogov, da nasveti farizejev niso bili koristni?
17 Poglejmo sedaj, ko smo govorili o dobrem vzoru apostola Pavla, še slab primer židovskih verskih voditeljev Jezusovih dni. Veliko so svetovali, toda običajno to ljudstvu ni veliko koristilo. Zakaj ne?
18 Za to je bilo več razlogov. Pomislimo, na primer, na to, da so farizeji nekoč Jezusa grajali, ker si njegovi učenci pred jedjo niso umili rok. Seveda večina mater od svojih otrok zahteva, da si pred jedjo umijejo roke, in že zaradi higiene je to priporočljiva navada. Toda farizeji niso skrbeli zaradi higiene. Zanje je bilo umivanje rok tradicija, razburili so se zato, ker se Jezusovi učenci niso ravnali po tem izročilu. Zato jim je Jezus pokazal, da so v Izraelu mnogo večji problemi, ki bi jim morali posvetiti pozornost. Na primer, mnogi so na račun farizejskih izročil obšli peto zapoved: »spoštuj očeta svojega in mater«. (2 Mojzesova 20:12; Matej 15:1—11) Na žalost so bili pismarji in farizeji tako zaposleni s podrobnostmi, da so »opustili..., kar je pomembnejše v postavi: pravičnost, usmiljenje in zvestobo«. (Matej 23:23, JP)
19. Kako lahko kristjani danes preprečijo, da ne bi gledali za zasebnimi cilji?
19 Danes bi svetovalci morali paziti, da ne narede istih napak. Paziti bi morali, da ne gledajo za zasebnimi cilji, kajti če ne, bodo pozabili na »pomembnejše« stvari. Spodbuja se nas, da se v malih stvareh ‚prenašamo med seboj v ljubezni‘. (Kološanom 3:12, 13) Če si ‚duhovno usposobljen‘, boš znal presoditi, kdaj se iz nečesa naj ne dela spornega vprašanja, in kdaj je nasvet res potreben. (Galačanom 6:1)
20. Zakaj je pri svetovanju osebni zgled tako važen?
20 Še ena stvar je verske svetovalce prvega stoletja naredila neučinkovite. Ravnali so se po geslu: »Delaj po tem kar govorim, ne tako kot jaz delam.« Jezus jim je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete!« (Luka 11:46, EI) Kako brez ljubezni! Starši, starešine in drugi, ki danes svetujejo, bi morali zares zelo paziti, da sami delajo tako kot govorijo drugim naj delajo. Kako bi lahko spodbujali druge, da naj veliko oznanjujejo, če mi sami nismo v tem vzorni? Ali kako bi mogli svariti pred pridobitništvom, če v našem življenju prevladujejo materialne stvari? (Rimljanom 2:21, 22; Hebrejcem 13:7)
21. a) Kako so farizeji strašili ljudi? b) Zakaj bi moralo ravnanje farizejev za krščanske svetovalce biti svarilo — naj bodo oprezni?
21 Židovski voditelji tudi zato niso bili koristni svetovalci, ker so ljudi ustrahovali. Nekoč so poslali svoje može Jezusa aretirat. Ko so se le-ti vrnili brez Jezusa, so jih farizeji ošteli, rekoč: »Menda se niste dali tudi vi zapeljati?... Je mar kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? Prekleta ta drhal, ki ne pozna postave.« (JP) (Janez 7:45—49) Je bilo to nasilno izvajanje oblasti in naštevanje imen — ustrezna osnova za grajanje? Krščanski svetovalci ne bi nikoli smeli tako svetovati! Izrecno bi morali paziti na to, da koga ne nahrulijo, in da ne poudarjajo sebe: ‚Moral bi me poslušati — jaz sem starešina!‘ Če govorijo z sestro, ji ne bi smeli vsiliti svojega stališča, češ: ‚Ti bi me morala poslušati že zato, ker sem jaz brat.‘
22. a) Kako, in zakaj bi morali kristjani svetovati? b) Katero nadaljnje vprašanje je še treba pregledati?
22 Da, s svetovanjem se pokaže ljubezen, to pa je nekaj, kar mi vsi — predvsem še imenovani starešine — dolgujemo sokristjanom. Svetovati ne smemo pod pretvezo, če je potrebno, potem se to naredi pogumno. Nasvet naj ima biblijsko osnovo, in svetuje se naj v duhu krotkosti. Razen tega bomo nasvet veliko lažje sprejeli od nekoga, ki nas ljubi. Včasih pa se zgodi, da je težko najti prave besede za svetovanje. Kako bi torej mogli nekomu učinkovito svetovati? To bomo obravnavali v naslednjem članku.
Se spomniš?
◻ Kdo ima prednost in dolžnost krščanskega svetovanja?
◻ Zakaj je morda potreben pogum, da bi se komu svetovalo?
◻ Zakaj so kristjani v Korintu, na osnovi dejstva, da jih je Pavel ljubil, lažje sprejeli njegov nasvet?
◻ Zakaj bi moral biti krščanski svetovalec blag in ponižen?
◻ Kako lahko kristjan prepreči, da njegov nasvet ni zastrašujoč?
[Slika na strani 13]
Pavel je rotil Tita, naj druge spomni, naj bodo ‚razumni in naj bodo blagi z vsemi ljudmi‘