16. POGLAVJE
Ravnaj pravično, ko služiš Bogu
1.–3. a) Zakaj smo Jehovovi dolžniki? b) Kaj naš ljubeči Rešitelj pričakuje od nas?
PREDSTAVLJAJ si, da si na ladji, ki se potaplja. Ko že misliš, da ni več nobenega upanja, se prikaže reševalec in te spravi na varno. Ko te reši iz nevarnosti, občutiš res veliko olajšanje. Reče ti: »Zdaj si na varnem!« Ali ne bi imel občutka, da si njegov dolžnik? Brez pretiravanja bi lahko rekli, da mu dolguješ življenje.
2 V nekaterih pogledih to ponazarja, kaj je Jehova naredil za nas. Nedvomno smo vsi njegovi dolžniki. Navsezadnje je priskrbel odkupnino in nam s tem omogočil, da se osvobodimo greha in smrti. Če verujemo v to dragoceno žrtev, se počutimo varne, ker vemo, da so nam odpuščeni grehi in da bomo dobili večno življenje. (1. Janezovo 1:7; 4:9) Kot smo spoznali iz 14. poglavja, je odkupnina najbolj prepričljiv dokaz, da je Jehova Bog pravice in da nas ima zelo rad. Kako lahko Jehovu pokažemo, da smo mu za to hvaležni?
3 Edino prav je, da našemu ljubečemu Rešitelju pustimo, da sam pove, kaj pričakuje od nas. Jehova nam po preroku Mihu sporoča: »O človek, Jehova ti je povedal, kaj je dobro. Kaj tvoj Bog zahteva od tebe? Samo to, da ravnaš pravično, ceniš zvestobo in si skromen, ko živiš v skladu z njegovo voljo.« (Miha 6:8) Bodi pozoren na to, da Jehova med drugim od tebe pričakuje, da »ravnaš pravično«. Kako pa lahko to delamo?
Prizadevaj si za »resnično pravičnost«
4. Kako vemo, da Jehova od nas pričakuje, da bomo živeli po njegovih pravičnih merilih?
4 Jehova od nas pričakuje, da bomo živeli po njegovih merilih za to, kaj je prav in kaj narobe. Ker so njegova merila pravična, si za pravičnost prizadevamo tako, da ta merila upoštevamo. »Učite se delati dobro, ravnajte pravično,« piše v Izaiju 1:17. Božja Beseda nas spodbuja: »Prizadevajte si delati to, kar je prav.« (Zefanija 2:3) Spodbuja nas tudi, naj si oblečemo »novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji in odseva resnično pravičnost«. (Efežanom 4:24) Tisti, ki se trudi živeti tako, kot je prav v Jehovovih očeh, se ogiba nasilja, nečistosti in nemoralnosti, saj so te stvari v nasprotju z Jehovovimi svetimi merili. (Psalm 11:5; Efežanom 5:3–5)
5., 6. a) Zakaj nam upoštevanje Jehovovih meril ni v breme? b) Kako Sveto pismo pokaže, da je prizadevanje za pravičnost nenehen proces?
5 Ali nam je to, da upoštevamo Jehovova pravična merila, v breme? Srce, ki je navezano na Jehova, ne misli tako. Ker ljubimo našega Boga in vse, za kar se on zavzema, nam ni težko živeti tako, kot je všeč njemu. (1. Janezovo 5:3) Spomni se, da ima Jehova »rad pravična dejanja«. (Psalm 11:7) Če ga želimo zares posnemati v pravičnosti, se moramo naučiti ljubiti to, kar ljubi on, in sovražiti to, kar sovraži on. (Psalm 97:10)
6 Ker smo nepopolni, nam ni enostavno delati to, kar je prav. Sleči moramo staro osebnost skupaj z njenimi grešnimi dejanji vred in si obleči novo osebnost. Sveto pismo pravi, da se nova osebnost »prenavlja s točnim spoznanjem resnice«. (Kološanom 3:9, 10) Beseda »prenavlja« kaže na to, da je oblačenje nove osebnosti nenehen proces, ki zahteva vztrajnost. Ne glede na to, kako močno si prizadevamo delati prav, včasih zaradi podedovanega greha mislimo, rečemo ali naredimo kaj napačnega. (Rimljanom 7:14–20; Jakob 3:2)
7. Kako naj bi razmišljali, ko kljub svojemu trudu naredimo kaj napačnega?
7 Kako naj bi razmišljali, ko kljub svojemu trudu naredimo kaj napačnega? Seveda se ne bi smeli opravičevati ali pa misliti, da to, kar smo naredili, ni tako zelo hudo. Hkrati pa ne smemo nikoli obupati in misliti, da zaradi naših slabosti nismo več primerni, da bi služili Jehovu. Naš usmiljeni Bog je poskrbel, da si lahko tisti, ki se iskreno kesajo, spet pridobijo njegovo naklonjenost. Apostol Janez je napisal: »To vam pišem, da se ne bi pregrešili. Če pa se kdo [zaradi podedovane nepopolnosti] vendarle pregreši, imamo pri Očetu pomočnika, Jezusa Kristusa, pravičnega.« (1. Janezovo 2:1) Kako pomirjujoče! Jehova je Jezusovo odkupno žrtev priskrbel, da bi mu lahko kljub naši nepopolni naravi sprejemljivo služili. Ali nas to ne spodbuja k temu, da mu želimo po svojih najboljših močeh ugajati?
Dobra novica in Božja pravičnost
8., 9. Kako se Jehovova pravičnost kaže z oznanjevanjem dobre novice?
8 To, da ravnamo pravično in posnemamo Jehova, med drugim kažemo tako, da po svojih najboljših močeh drugim oznanjujemo dobro novico o Božjem kraljestvu. Kako pa je oznanjevanje dobre novice povezano z Jehovovo pravičnostjo?
9 Jehova te hudobne stvarnosti ne bo uničil, ne da bi prej ljudi na to opozoril. Ko je Jezus prerokoval, kaj se bo dogajalo v času konca, je tudi rekel: »Med vsemi narodi se mora prej oznaniti dobra novica.« (Marko 13:10; Matej 24:3) Beseda »prej« nakazuje na to, da bodo oznanjevanju dobre novice po vsem svetu sledili še drugi dogodki. Med njimi je tudi napovedana velika stiska, ki bo prinesla uničenje hudobnih in odprla pot pravičnemu novemu svetu. (Matej 24:14, 21, 22) Jehova res ne more nihče obtožiti, da je nepravičen do hudobnih. Z oznanjevanjem takšne ljudi opozarja, kaj namerava narediti, in jim daje več kot dovolj priložnosti, da se spremenijo in tako ubežijo uničenju. (Jona 3:1–10)
10., 11. Kako z oznanjevanjem dobre novice posnemamo Božjo pravičnost?
10 Kako z oznanjevanjem dobre novice posnemamo Božjo pravičnost? Edino pravilno je, da naredimo vse, kar lahko, da drugim pomagamo, da se rešijo. Razmisli še enkrat o ponazoritvi, ki govori o reševanju z ladje, ki se potaplja. Ko bi že bil na varnem v rešilnem čolnu, bi gotovo želel pomagati drugim, ki so morda še vedno v vodi. Podobno dolžnost čutimo do tistih, ki so še vedno v »vodah« tega hudobnega sveta in se borijo za preživetje. Res je, da mnogi naše sporočilo zavračajo. Toda vse dokler je Jehova še potrpežljiv, moramo narediti vse, kar lahko, da jim pomagamo, da bi se pokesali in se rešili. (2. Petrovo 3:9)
11 Če oznanjujemo dobro novico prav vsem ljudem, ki jih srečamo, posnemamo Jehova v njegovi pravičnosti na še en pomemben način, in sicer v nepristranskosti. Spomni se, »da Bog ni pristranski, ampak da sprejema vsakega, ki ima strahospoštovanje do njega in dela, kar je prav, ne glede na to, iz katerega naroda prihaja«. (Apostolska dela 10:34, 35) Če želimo posnemati Božjo pravičnost, ljudi ne smemo soditi vnaprej. Prav je, da se o dobri novici pogovarjamo z vsemi, ne glede na njihovo raso in družbeni ali finančni položaj. Tako vsem, ki želijo poslušati, dajemo priložnost, da slišijo dobro novico in jo sprejmejo. (Rimljanom 10:11–13)
Kako ravnamo z drugimi
12., 13. a) Zakaj ne bi smeli drugih prehitro soditi? b) Kaj pomeni Jezusov nasvet »Nehajte soditi« in »Nehajte obsojati«? (Glej tudi opombo.)
12 Ravnati pravično pomeni tudi ravnati z drugimi tako, kot Jehova ravna z nami. Zelo enostavno je soditi druge, kritizirati njihove napake in dvomiti o njihovih motivih. Toda kdo med nami bi želel, da bi Jehova podrobno in neusmiljeno preiskoval naše motive in pomanjkljivosti? Seveda Jehova z nami ne ravna tako. Psalmist je rekel: »O Jah, če bi ti gledal na napake, kdo bi potem lahko obstal, o Jehova?« (Psalm 130:3) Kako zelo smo hvaležni Jehovu, da je pravičen in usmiljen in zato ne premleva naših napak! (Psalm 103:8–10) Kako naj bi torej mi ravnali z drugimi?
13 Če razumemo, kako je Božja pravica povezana z usmiljenjem, ne bomo drugih prehitro sodili glede zadev, ki se nas sploh ne tičejo oziroma niso tako pomembne. Jezus je v svojem govoru na gori poslušalce posvaril: »Nehajte soditi, da ne boste sojeni.« (Matej 7:1) Glede na Lukovo poročilo pa je še rekel: »Nehajte obsojati, pa zagotovo ne boste obsojeni.«a (Luka 6:37) Jezus se je zavedal, da so nepopolni ljudje nagnjeni k temu, da druge kritično sodijo. Vsak od njegovih poslušalcev, ki je imel navado druge neusmiljeno soditi, je moral s tem prenehati.
14. Zaradi katerih razlogov moramo nehati soditi druge?
14 Zakaj moramo nehati soditi druge? Eden od razlogov je, da to ni v naši pristojnosti. Učenec Jakob nas spominja, da »je Zakonodajalec in Sodnik samo eden«, in sicer Jehova. Zato Jakob odkrito sprašuje: »Kdo si ti, da sodiš svojega bližnjega?« (Jakob 4:12; Rimljanom 14:1–4) Še en razlog pa je ta, da se zaradi svoje grešne narave nagibamo k temu, da sodimo krivično. Pogled na druge ljudi nam lahko popačijo tudi mnoga naša stališča in motivi, na primer predsodki, ranjen ponos, ljubosumnost in samopravičnost. Imamo pa tudi druge omejitve. Ne moremo vedeti, kaj imajo drugi v srcu, niti ne poznamo vseh njihovih okoliščin. In ko razmišljamo o tem, česa vsega o drugih ne vemo, bi nas to moralo odvrniti od tega, da bi pri njih iskali napake. Če upoštevamo vse te razloge, kdo smo potem mi, da sovernikom pripisujemo napačne motive oziroma kritiziramo njihovo prizadevanje v Božji službi? Veliko boljše je, da posnemamo Jehova in pri naših bratih in sestrah iščemo dobro, kot pa da se osredotočamo na njihove napake.
15. Za kakšne besede in ravnanje ni prostora med Božjimi služabniki in zakaj?
15 Kako pa bi morali ravnati z družinskimi člani? Dom bi moral biti kraj, kjer bi se vsak počutil varnega. Žal pa je v današnjem svetu to pogosto kraj, kjer ljudje drug z drugim ravnajo zelo grdo. Nič neobičajnega ni, če slišimo o žaljivih in nasilnih možeh, ženah ali starših, ki svojim družinskim članom povzročajo bolečino z nenehnim verbalnim in fizičnim nasiljem. Toda med Božjimi služabniki ni prostora za zlobne besede, strupen sarkazem in grdo ravnanje. (Efežanom 4:29, 31; 5:33; 6:4) Jezusov nasvet, naj nehamo soditi in naj nehamo obsojati, moramo upoštevati tudi doma. Spomni se, da ravnati pravično pomeni ravnati z drugimi tako, kot Jehova ravna z nami. Naš Bog ni do nas nikoli osoren ali pa krut. Do tistih, ki ga ljubijo, je »zelo sočuten«. (Jakob 5:11) Res čudovit zgled, ki ga lahko posnemamo!
Starešine služijo »po pravici«
16., 17. a) Kaj Jehova pričakuje od starešin? b) Kaj je treba storiti, ko se grešnik ne kesa iskreno, in zakaj?
16 Vsi mi smo dolžni ravnati pravično, vendar pa morajo na to še posebej paziti starešine v krščanski občini. Razmislimo, kako so »poglavarji« oziroma starešine preroško opisani v Izaiju: »Kralj bo kraljeval pravično in poglavarji bodo vladali po pravici.« (Izaija 32:1) Jehova od starešin pričakuje, da ga bodo v pravičnosti posnemali. Kako lahko to storijo?
17 Ti duhovno usposobljeni moški se močno zavedajo, da Jehovova pravičnost zahteva, da mora občina ostati moralno in duhovno čista. Včasih morajo starešine sodno obravnavati koga, ki je naredil hujši greh. Takrat imajo v mislih, da Božja pravičnost pomeni biti usmiljen, kadar koli je to le mogoče. Zato skušajo grešnika spodbuditi, da se pokesa. Kaj pa, če se grešnik kljub pomoči starešin ne kesa iskreno? V tem primeru starešine odločno ukrepajo, saj upoštevajo Jehovovo popolnoma pravično zapoved: »Odstranite grešnika iz svoje sredine!« To pomeni, da ga izobčijo in tako ni več del občine. (1. Korinčanom 5:11–13; 2. Janezovo 9–11) Starešinam je žal, ko morajo tako ostro ukrepati, vendar se zavedajo, da je to nujno, da bi bila občina še naprej v moralnem in duhovnem pogledu čista. Vendar tudi takrat upajo, da se bo grešnik nekega dne spametoval in vrnil v občino. (Luka 15:17, 18)
18. Kaj imajo starešine vedno v mislih, ko svetujejo iz Svetega pisma?
18 Starešine posnemajo Jehovovo pravičnost tudi tako, da svetujejo iz Svetega pisma, ko je to treba. Seveda to ne pomeni, da iščejo napake pri drugih. Niti ne popravljajo vsakogar že za vsako malenkost. Toda sovernik morda »zaide na napačno pot, ne da bi se tega zavedal«. Starešine imajo v mislih, da Božja pravičnost ni niti kruta niti brezčutna. To jih spodbudi, da skušajo sovernika »na blag način pripeljati nazaj na pravo pot«. (Galačanom 6:1) Zato ga ne oštevajo niti z njim ne govorijo jezno ali osorno. Ravno nasprotno – da bi ga spodbudili, mu svetujejo ljubeče in prijazno. Včasih morajo komu dati zelo direkten nasvet, da bi mu pomagali uvideti, kako slabo se lahko konča, če bo še naprej nadaljeval s svojim napačnim ravnanjem. Vendar morajo tudi takrat imeti ves čas v mislih, da je ta brat ali sestra še vedno ena od Jehovovih ovc.b (Luka 15:7) Ko komu svetujejo oziroma ga karajo iz ljubezni in to naredijo ljubeče, je bolj verjetno, da jim ga bo uspelo pripeljati nazaj na pravo pot.
19. O čem se morajo starešine pogosto odločati in kaj morajo pri tem upoštevati?
19 Starešine morajo pogosto sprejemati odločitve, ki vplivajo na njihove sovernike. Občasno se na primer sestanejo, da bi pretehtali, ali drugi bratje v občini izpolnjujejo pogoje za to, da bi jih lahko priporočili za starešine oziroma strežne služabnike. Zavedajo se, kako pomembno je, da so pri tem nepristranski. Ko se odločajo, ali naj nekoga priporočijo, se pustijo voditi Božjim zahtevam in se ne zanašajo na lastno mnenje. Tako pokažejo, da nimajo predsodkov in niso pristranski. (1. Timoteju 5:21)
20., 21. a) Kakšni želijo biti starešine in zakaj? b) Kaj lahko starešine naredijo, da bi pomagali potrtim?
20 Starešine pa posnemajo Božjo pravičnost še drugače. Izaija, ki je napovedal, da bodo starešine služili »po pravici«, je še nadaljeval: »Vsak od njih bo kakor zavetje pred vetrom in zatočišče pred nevihto, kakor potoki v sušni deželi, kakor senca velike skale v izsušeni deželi.« (Izaija 32:1, 2) Starešine si torej močno prizadevajo, da bi soverniki pri njih našli tolažbo in duhovno osvežitev.
21 Danes je veliko težav, ki lahko človeku vzamejo voljo, zato mnogi potrebujejo spodbude. Starešine, kaj lahko naredite, da bi pomagali potrtim? (1. Tesaloničanom 5:14) Poslušajte jih in se vživite v njihova čustva. (Jakob 1:19) Morda se morajo o svojih skrbeh pogovoriti s kom, ki mu zaupajo. (Pregovori 12:25) Zagotovite jim, da jih imajo Jehova in soverniki zelo radi in da so dragoceni v njihovih očeh. (1. Petrovo 1:22; 5:6, 7) Poleg tega lahko za njih in z njimi molite. Ko slišijo, kako starešina iz srca moli za njih, jih to lahko zelo potolaži. (Jakob 5:14, 15) Jehova, Bog pravice, bo zagotovo opazil, kako ljubeče pomagate potrtim.
Starešine posnemajo Jehovovo pravičnost, ko spodbujajo potrte.
22. Kako vse lahko posnemamo Jehovovo pravičnost in kaj bo to prineslo?
22 Rečemo lahko, da se bomo z Jehovom še bolj zbližali, če bomo posnemali njegovo pravičnost! Njegovo pravičnost posnemamo tako, da živimo po njegovih merilih glede tega, kaj je prav in kaj narobe; da ljudem govorimo o dobri novici, ki rešuje življenje; in da pri drugih iščemo dobro, ne pa njihovih napak. Starešine, kako pa lahko vi posnemate Božjo pravičnost? Tako, da skrbite za duhovno čistost občine, dajete spodbudne nasvete iz Svetega pisma, sprejemate nepristranske odločitve in spodbujate potrte. Jehova je zelo vesel, ko gleda iz nebes in vidi svoje ljudstvo, da si po najboljših močeh prizadeva ravnati pravično.
a V izvirniku so svetopisemski pisci uporabili velelnik v nikalni obliki, ki je nedovršen in je v sedanjiku. Torej so Jezusovi poslušalci tako že ravnali, vendar so morali s tem prenehati.
b V 2. Timoteju 4:2 piše, da morajo starešine včasih opominjati, ostro karati in spodbujati. Grška beseda, ki je v tej vrstici prevedena s »spodbujaj«, je parakaléo. Sorodna grška beseda parákletos se lahko nanaša na odvetnika, ki komu pomaga na sodišču. Ko torej starešine komu odločno svetujejo, to naredijo zato, da bi mu pomagali, da se spet zbliža z Jehovom.