Vselej razodevajte ljubezen in vero
»Tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu.« »In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.« (1 JANEZOV 4:16; 5:4, JP)
1., 2. Kateri lastnosti sta posebej poudarjeni v 1 Janezovem 4:7 do 5:21?
JEHOVA je poosebitev ljubezni in kdor mu želi ugajati, mora razodevati to božansko lastnost. Apostol Janez je to pojasnil v zadnjem delu svojega prvega navdihnjenega pisma.
2 Prav tako morajo pravi kristjani razodevati vero. Samo tako bodo lahko premagali svet in obdržali Jehovino naklonjenost. Zato, medtem ko preučujemo zadnji del Janezovega pisma, v molitvi preglejmo pomembnost ljubezni in vere.
»Ljubimo drug drugega«
3., 4. Kakšna zveza je med razodevanjem ljubezni in poznavanjem Boga?
3 Janez poudarja važnost, vrednost ljubezni. (Beri 1 Janezov 4:7, 8.) Kristjane, »preljube«, se spodbuja, da »ljubijo drug drugega, ker je ljubezen od Boga« (JP), Jehova je torej izvor ljubezni. »Vsak, kdor ljubi, je rojen iz Boga (kot duhovno rojena oseba) in spoznava Boga«, »pozna Boga«, ker je seznanjen z Jehovinimi lastnostmi in nameni in tudi s tem, kako Jehova razodeva ljubezen. Danes »velika množica« Kristusovih »drugih ovc« pravtako pozna Boga.
4 Poznati Boga pomeni resnično ceniti njegove lastnosti, ga ljubiti in se postaviti na njegovo stran, na stran našega Suverena. »Kdor pa ne ljubi, Boga ne pozna.« Tisti torej, ki ne razodeva krščanske ljubezni, »Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen«. (JP) Da, ljubezen je Jehovina vodilna lastnost, očitno se vidi v njegovih duhovnih in materialnih pripravah za človeštvo.
5. Kaj je največji dokaz za to, da je »Bog ljubezen«?
5 Zatem je naveden največji dokaz za to, da je »Bog ljubezen«. (Beri 1 Janezov 4:9, 10.) Janez pravi: »Božja ljubezen do nas se je razodela tako, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.« (JP) Jezus je Jehovin »edinorojeni Sin«, ker je on edino Božje neposredno stvarstvo. (Janez 1:1—3, 14; Kološanom 1:13—16) Jezus je bil »poslan v svet«, ker je postal človek, ki je javno opravljal svojo službo in zatem umrl žrtvene smrti. (Janez 11:27; 12:46) ‚Cilj večnega življenja po njem‘ bodisi v nebesih ali na Zemlji, zahteva vero v vrednost njegove odkupne žrtve.
6. Kaj je naredil Bog, medtem ko smo bili mi še grešniki, ki ga nismo ljubili?
6 Mi smo bili še grešniki, ki Boga nismo ljubili, ko »je on nas vzljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe«. (JP) Kristusova žrtev nam je omogočila, da smo prišli v pravilen odnos z Bogom. (Rimljanom 3:24, 25; Hebrejcem 2:17) Ali pa ceniš ta največji dokaz nezaslužene ljubezni našega nebeškega Očeta?
7. a) Kako lahko pokažemo, da ljubimo Jehovo, saj ne moremo reči, da ga ljubimo zato, ker smo ga videli? b) Kaj dokazuje naša ljubezen do bratov?
7 Božja ljubezen do nas bi morala vplivati na naše stališče do drugih. (Beri 1 Janezov 4:11—14.) Ker nas je on ljubil, ko smo mi bili grešniki, »smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega«. (JP) Izmed ljudi »Boga ni nikoli nihče videl«. Zato ne moremo reči, da ljubimo Jehovo zato, ker smo ga videli. (2 Mojzesova 33:20; Janez 1:18; 4:24) Toda z razodevanjem ljubezni pokažemo, da ljubimo Izvor te lastnosti. Naša bratovska ljubezen dokazuje, da »živi Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna«, torej je dosegla največjo mero. In po tem spoznamo, da »živimo v Bogu in on v nas: dal nam je od svojega duha«. Če ljubimo brate, dokazujemo, da Božji duh v nas deluje, ker je ljubezen sad tega duha. (Galačanom 5:22, 23) To pokaže, da poznamo Boga in da nas tudi on priznava.
8. Kakšni dodatni dokazi obstajajo za to, da smo ‚zedinjeni z Bogom‘?
8 Imamo pa še dodatne dokaze za to, da smo v ‚skupnosti z Bogom‘. (Beri 1 Janezov 4:14—16a.) Janez je bil »očividec« Jezusovega dela na Zemlji in je videl, kako je trpel v korist človeštva, zato je lahko ‚pričal, da je Oče poslal Sina kot odkupitelja sveta‘, grešnega človeštva. (Janez 4:42; 12:47) Razen tega ‚živi Bog v nas in mi v Bogu‘, če iskreno priznavamo, da je Jezus Kristus njegov Sin. To pa od nas zahteva vero in da javno pričujemo, da je Jezus Božji Sin. (Janez 3:36; Rimljanom 10:10) Naše zaupanje v »ljubezen, ki jo ima Bog do nas«, je nadaljnji dokaz za to, da smo zedinjeni z Jehovo, pa naj smo del maziljenega ostanka ali »drugih ovac«.
9. a) V kakšnem smislu je lahko ljubezen do Boga »popolna« in kako bo to delovalo na naš odnos do drugih? b) Kaj pospešuje »popolna« ljubezen?
9 Zatem Janez pokaže, da je lahko »ljubezen v nas popolna«. (Beri 1 Janezov 4:16b, 17.) Spomni se nas, da ‚je Bog ljubezen‘. Če ‚živimo v ljubezni‘, to kaže, da prinašamo ta sad Jehovinega duha in da ‚smo zedinjeni z Bogom‘. Če je naša ljubezen do Jehove »v nas popolna«, potem ga zares ljubimo in tedaj bomo ljubili sovernike. (Primerjaj 12. vrsto.) »Popolna« ljubezen pospešuje tudi našo odkritost do Boga v molitvah — sedaj in v »dnevu sodbe«, ki je povezan s Kristusovo navzočnostjo. Kdor razodeva takšno ljubezen, nima razloga za strah, da ga bo Bog takrat obsodil. Če tako dokazujemo ljubezen, lahko rečemo, da ‚smo tudi mi že na tem svetu takšni, kakršen je on (Jezus)‘. Da, takšni kot on smo zato, ker je kot Božjim otrokom Bog milosten že v tem svetu, ki je sicer Bogu odtujen.
10. Česa ne občutijo tisti, v katerih je ljubezen »popolna«?
10 Tisti, v katerih je ljubezen postala »popolna«, ne čutijo nikakršnega strahu, ki bi oviral molitev. (Beri 1 Janezov 4:18, 19.) »Strah je povezan z kaznijo« (JP), z omejitvami, to pa bi nas lahko zadržalo, da se ne bi odkrito obračali k Jehovi. Če občutimo takšen strah, ‚nismo popolni v ljubezni‘. Toda če imamo »popolno« ljubezen, je imamo polno srce, in nas spodbuja da izvajamo božansko voljo in da ostanemo povezani z našim nebeškim Očetom v molitvah. Gotovo imamo razlog, da ljubimo Jehovo in molimo k njemu, saj Janez pravi: ‚Mi ga ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.‘
11. Zakaj je razumno, da poslušamo zapoved: »Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata«?
11 Seveda pa ni dovolj samo govoriti, da ljubimo Boga. (Beri 1 Janezov 4:20, 21) Kdorkoli bi rekel: »Ljubim Boga«, pa bi sovražil svojega duhovnega brata, »je lažnivec«. (JP) Svojega brata lahko vidimo in opazujemo njegove bogaboječe lastnosti, zato ga lažje ljubimo kot pa nevidnega Boga. Zares, »kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi«. Zato je razumno, da poslušamo to »zapoved«: »Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.« (JP)
Kdo premaga svet?
12. Kakšna ljubezen se pričakuje od nas, ker ljubimo Boga?
12 Janez naprej pokaže, kaj pravzaprav pomeni ljubiti Boga. (Beri 1 Janezov 5:1—5.) Najprej apostol poudari, da je vsak, »kdor veruje, da je Jezus res Kristus« (Mesija ali Jehovin Maziljenec), »rojen od Boga« oziroma, da ga je Jehova rodil s svojim duhom. Razen tega vsakdo, ki ljubi Očeta, Jehovo, ljubi tudi vsakega »ki je rojen od njega«. (JP) Da, vsi Božji maziljeni otroci ga ljubijo in od njih se pričakuje, da ljubijo tudi drug drugega. Takšna bratovska ljubezen je značilna tudi za »veliko množico« »drugih ovc«, ki ima zemeljsko upanje (Janez 10:16; Razodetje 7:9)
13. a) Zakaj Božje zapovedi za nas niso »težke«? b) Kako lahko ‚premagamo svet‘?
13 Vemo, da ‚ljubimo Božje otroke, če ljubimo Boga in spolnjujemo njegove zapovedi‘. Da ‚ljubiti Boga‘ pravzaprav ‚pomeni, da se držimo njegovih zapovedi‘. Ker ljubimo Boga in pravičnost, smo srečni, če spolnjujemo njegove zapovedi. Janez pravi, da Božje zapovedi niso »težke, kajti vse, kar prihaja od Boga, premaga svet«. Beseda »vse« se lahko nanaša na moč, ki jo daje Bog, da bomo z njo ‚premagali svet‘, to pomeni, da premagamo krivično človeško družbo z njenimi poskusi zavajanja na prestop Jehovinih zapovedi. (Janez 16:33) »Zmaga, ki premaga svet« je naša vera v Boga, v njegovo Besedo in njegovega Sina. Če »verujemo, da je Jezus Božji Sin«, smo »premagali svet«, ker smo zaradi tega, ker se držimo Božjih zapovedi, odklonili njegovo napačno mišljenje in njegova nemoralna dejanja. (JP)
14. a) Kako je prišel Jezus »z vodo«? b) Kako se je Jezus »po krvi« izkazal za Božjega Sina? c) Kako je sveti duh pričal za Jezusa Kristusa?
14 ‚Svet lahko premagamo‘ samo z vero. Vera je torej tako pomembna, da navaja Janez ‚tri stvari, ki pričajo‘ v korist Kristusa. (Beri 1 Janezov 5:6—8.) Janez naprej pravi, da je Jezus »prišel z vodo«. Ko se je Jezus krstil v vodi in tako simboliziral, da se predaja Bogu, je Jehova objavil: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Matej 3:17) Kristus se je tudi dokazal kot Božji Sin »s krvjo«, ki jo je prelil, ko je umrl kot odkupna žrtev. (1 Timoteju 2:5, 6) Razen tega pravi Janez, da (sveti) Duh to pričuje, Duh pa je resnica«. Z izlitjem duha ob krstu, je bil Jezus potrjen kot Božji Sin. (Matej 3:16; Janez 1:29—34) Jehovin duh je Jezusa usposobil za opravljanje njegovega dela in delal je mogočne stvari. (Janez 10:37, 38; Apostolska dela 10:38) Ko je Jezus umrl, je Bog z duhom povzročil nenavadno temo, potres in da se je pretrgala zavesa v templju in z istim duhom ga je Bog nato obudil. (Matej 27:45—54) /JP/
15. Kaj »pričujejo trije«?
15 Tako so torej »trije, ki pričujejo, da je Jezus Božji Sin: (1) sveti duh, (2) voda ob Jezusovem krstu in to, kar je simbolizirala (njegovo predanost Jehovi), in (3) kri, ki jo je ob smrti prelil kot odkupnino. Ti trije pričujejo popolnoma »isto«, dokazujejo, da je Jezus Božji Sin, v katerega moramo zares verovati, če želimo dobiti večno življenje. (Primerjaj 5 Mojzesova 19:15.)
Pričevanje Boga
16. Kako je Jehova pričal za Jezusa?
16 Bog sam je pričal glede svojega Sina. (Beri 1 Janezov 5:9—12.) »Če priznavamo (kot resnico) človeško (ki je nepopolno) pričevanje (kot je običajno v kakšnem pogovoru ali na sodišču), je Božje pričevanje večje.« (Janez 8:17, 18) Ker ‚Bog ne more lagati‘, lahko brez pridržkov zaupamo ‚pričevanju za njegovega Sina‘. In Jehova je rekel, da je Jezus Kristus njegov Sin. (Titu 1:2; Matej 3:17; 17:5) Poleg tega je bil Bog za »tremi, ki pričujejo«, to se pravi za svojim svetim duhom, vodo, v kateri se je Jezus krstil, in Kristusovo prelito krvjo.
17. Kakšna je edina možna pot za rešitev?
17 »Kdor veruje v Božjega Sina, nosi to pričevanje v sebi«, ker so ga vsi ti dokazi prepričali, da je Jezus Božji Sin. »Kdor pa Bogu ne veruje« kot zanesljivi priči za njegovega Sina, ima Jehovo za lažnivca. Seveda pa vse pričevanje skupaj pokazuje, da »nam je Bog dal večno življenje, in to življenje je v njegovem Sinu«. Samo z vero v Jezusa kot Božjega Sina se je mogoče rešiti za večno življenje. (Janez 11:25, 26; 14:6; 17:1—3) Zato ima tisti, »kdor ima Sina«, ker vanj veruje, nezasluženi dar večnega življenja. (Janez 20:31) Toda »to življenje« ne bo dobil nihče, ki ne veruje v Jezusa kot Božjega Sina. (JP)
Molitev se usliši!
18. Zakaj je Janez pisal »to«?
18 Janez nato pokaže dejanski razlog svojega pisma in pojasni molitev. (Beri 1 Janezov 5:13—15.) »To« je pisal, da bi vedeli, ‚da imamo večno življenje‘. V to smo prepričani, ker verujemo v »ime« Božjega Sina. (Primerjaj 1 Janezov 3:23.) Odpadniki, ki niso takšni, kot smo mi, nam ne morejo uničiti te vere. (1 Janezov 2:18, 19)
19. a) Kako se »zanesemo« na Boga po 1 Janezovem 5:14, 15? b) Naštej nekaj stvari, za katere je prav, da molimo.
19 Na Boga se »zanesemo, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji«. (JP) Tako je prav, da molimo za posvečevanje Jehovinega imena, za njegovega duha, za modrost in za osvoboditev izpod Hudobnega. (Matej 6:9, 13; Luka 11:13; Jakob 1:5—8) Vemo, »da že imamo, kar smo prosili«, tistega, »ki posluša molitev«. (Psalm 65:2)
20., 21. a) Kaj je greh, »ki ni za smrt«? b) Zakaj je napačno moliti v zvezi z grehom, »ki je za smrt«?
20 Janez govori še naprej o molitvi in o dveh vrstah greha. (Beri 1 Janezov 5:16, 17.) Greh, »ki ni za smrt«, ni naklepen greh in ni narobe, če prosimo, da se skesanemu prestopniku odpusti. (Apostolska dela 2:36—38; 3:19; Jakob 5:13—18) Toda napačno bi bilo moliti v zvezi z »grehom, ki je za smrt«, ker je to naklepni greh proti svetemu duhu in takšnega greha ni mogoče oprostiti. (Matej 12:22—32; Hebrejcem 6:4—6; 10:26—31) Takšni grešniki gredo v geheno, to pomeni, da so za večno uničeni v »drugi smrti«. (Razodetje 21:8; Matej 23:15) Ker Jehova kot Sodnik dokončno odloča, mi ne želimo zapraviti njegove naklonjenosti s tem, da bi prosili za grešnika, kadar je ta kriv namernega greha, »ki je za smrt«.
21 Če torej »kdo (še posebej maziljeni starešina) opazi, da njegov brat greši, a ne za smrt (‚drugo smrt‘), naj zanj prosi in dal mu bo Bog življenje«, obvaroval ga bo pred večnim uničenjem. Seveda je »vsaka krivica greh« oziroma prekršitev Božjih pravičnih meril. »Vendar ni vsak greh za smrt«, ker je zanj kriva naša nepopolnost in ker se, če že zgrešimo, skesamo, tedaj je greh ‚pokrit‘ k Kristusovo žrtvijo.
Kaj je Janez v pismu posebej poudaril
22. Kdo »ne zgrabi« vdanega kristjana in za kaj lahko takšen kristjan z zaupanjem prosi?
22 Janez na koncu na kratko ponovi osnovne točke. (Beri 1 Janezov 5:18—21.) Nihče, ki je rojen »od Boga« kot z duhom maziljeni kristjan, »ne greši«. Jezus Kristus, ki je bil »rojen od Boga« po svetem duhu, »varuje, da ga ne zgrabi hudič«. (JP) Takšen vdan maziljeni kristjan lahko z zaupanjem prosi za osvoboditev od Hudobnega in lahko, zahvaljujoč svojemu »velikemu ščitu vere«, odvrača duhovno škodo, ki bi jo povzročile satanove »goreče strele«. (Matej 6:13; Efežanom 6:16)
23. Kako ‚je ves svet pod močjo hudobnega‘?
23 Ker maziljeni vedo (to jim je izpričano), da so Jehovini duhovni sinovi, lahko rečejo: »Vemo, da smo od Boga.« Dejstvo, da verujejo v Kristusa in ne grešijo, dokazuje, da so Božji otroci, ki jih satan ne more »zgrabiti«. »In ves svet (nepravična človeška družba) je pod močjo hudobnega«, satana hudiča. /NS/ (Efežanom 2:1, 2; Razodetje 12:9) Svet je podlegel satanovemu hudobnemu vplivu in njegovi premoči, svet se sploh ni trudil, da bi se ga osvobodil in opravljal Božjo voljo.
24. Čemu nam je dal Jezus »razumnost«?
24 Nekateri lažni učitelji trdijo, da Kristus ni prišel v telesu. (2 Janezov 7) Toda v tem pismu navedeni dokazi so omogočili Janezu, da je rekel: »Vemo, da je Božji Sin prišel.« (1 Janezov 1:1—4; 5:5—8) Razen tega nam je Jezus »dal razumnost« ali »umsko zaznavanje«, da »moremo spoznati Resničnega«, to se pravi, da lahko vse bolj spoznavamo Boga. (Matej 11:27) Zato »v Resničnem (Bogu Jehovi) živimo, po njegovem Sinu Jezusu Kristusu«. (Primerjaj Janez 17:20, 21.)
25. Kako lahko kot kristjani poslušamo nasvet iz 1 Janezovega 5:21?
25 Tisti, ki so v skupnosti s pravim Bogom, Jehovo, mu želijo, ne glede na to, ali so del maziljenega ostanka ali »drugih ovc«, ugajati v vseh stvareh. Toda skušnjave, ki vlečejo v malikovanje, so bile takrat v prvem stoletju in so še danes. Zato zaključuje Janez svoje pismo temu primerno z očetovskim nasvetom: »Otročiči, varujte se malikov!« Kot kristjani se ne priklanjamo podobam. (2 Mojzesova 20:4—6) Vemo tudi, da bi bilo napačno dati na prvo mesto namesto Boga nas same, ugodje ali kaj drugega. (2 Timoteju 3:1, 2, 4) Naša predanost Bogu izključuje čaščenje politične »divje zveri« in njene »podobe«. (Razodetje 13:14—18; 14:9—12) Ker vemo, kako bomo ugajali našemu nebeškemu Očetu in dobili njegov dar, večno življenje, moramo biti trdno odločeni, da se ogibamo vsakršnega malikovanja, in ne smemo dovoliti, da bi to uničilo naš dragocen odnos z Jehovo po Jezusu Kristusu.
Naša stalna pomoč
26. Naštej nekaj pomembnejših značilnosti prvega Janezovega pisma!
26 Prvo navdihnjeno Janezovo pismo je pomagalo prvim kristjanom, da so se varovali malikovanja. Usposobilo jih je, da so kljubovali lažem odpadnikov, in danes to pismo služi podobnemu namenu. Na primer, dokaže, da je Jezus Kristus živel kot človek in je umrl za nas kot »spravna žrtev«. Pismo odkrije »antikrista« in razliko med Božjimi in satanovimi otroki. Pokaže, kako lahko preiskusimo »navdihnjene izjave«, da bi vedeli, ali so od Jehove. Razen tega nas Janezove besede prepričajo o tem, da »je Bog ljubezen«, da prava vera premaguje svet in da Jehova posluša molitve svojih vdanih prič.
27. V katerem pogledu nam lahko pomaga Janezovo prvo navdihnjeno pismo?
27 Kako modro si je z ozirom na posvetne skušnjave zapomniti Janezovo svarilo, naj ne ljubimo sveta! V kolikor je naš odnos do nekaterih sovernikov napet zaradi osebnih razlik, bi nas apostolove besede morale spomniti na to, da lahko rečemo, da ljubimo Boga samo tedaj, če ljubimo brate. Z božansko pomočjo in če se držimo Janezovega nasveta, se lahko ogibamo greha in lahko ohranimo vero, ki premaga svet. Zato pokažimo našo hvaležnost za to navdihnjeno pismo tako, da še naprej hodimo v božanski luči, še naprej živimo kot Božji otroci in stalno razodevamo ljubezen in vero našega veličastnega nebeškega Očeta, Jehove.
Kaj bi ti odgovoril?
◻ Kako bi moralo to, da ljubimo Jehovo, vplivati na naš odnos do sovernikov?
◻ Kako lahko ‚premagamo svet‘?
◻ Kaj so »trije, ki pričajo,« glede Božjega Sina?
◻ Na kaj se lahko »zanesemo« v zvezi z molitvijo?
◻ V katerem pogledu nam lahko pomaga Prvo Janezovo pismo?
[Poudarjeno besedilo na strani 28]
Jehova nas je že ljubil, ko smo bili še grešniki, zato »smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega«
[Poudarjeno besedilo na strani 30]
Naša vera v Boga, v njegovo besedo in njegovega edinorojenega sina nas usposablja za to, da ‚premagamo svet‘
[Slika na strani 32]
Sveti duh, voda ob Jezusovem krstu, njegova prelita kri in Jehova sam pričajo za to, da je Jezus Kristus Božji Sin.