Ngeren mba Timen sha Mi ken Antakerada u Mkombo u Uma Wase man Tom Wase
MEI 7-13
“Tôô Kon-Mtsaha Wou Dondo sha a Mo Gbem, NW”
(Marku 8:34) A yila ikpelaior man mbahenen Nav her a Na, A kaa a ve er: Aluer anti or a sar nan pe van a Mo ityô yô, nana̱ nyiman iyol i nan, nana̱ tôô [kon-mtsaha u nan, NW] nana̱ dondo sha a Mo.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 8:34
nana̱ nyiman iyol i nan: Shin “nana de hanma kwagh u nan lu a ian i eren la cii, a kar nan.” Kwagh ne tese ér gba u or a kegh iyol u nyiman iyol i nan shin den ér akaa a kar nan sha er nana hingir kwagh u Aôndo yô. A fatyô u geman ishemberkwaghôron i ken zwa Grika ne ér “gba u nana venda iyol i nan,” man kwagh ne ngu sha inja sha ci u alaghga a gba u nana de u keren asaren a nan shin kuren mbaawashima mba nan shin eren kwagh u a doo nan la. (2Kor 5:14, 15) Marku er tom a ishemberkwaghôron i ken zwa Grika ne shighe u lu pasen gbenda u Peteru nyiman Yesu la.—Mr 14:30, 31, 72.
w92-E 8/1 17 ¶14
U Ngu Gban Ayem a Uma la Nena?
14 Yesu Kristu yange kaa a mbahenen kua ikpelaior i i lu a na imôngo la ér “anti or a sar nan pe van a Mo ityô yô, nana̱ nyiman iyol i nan, (shin, “gba u nana ‘venda’ iyol i nan,” Bibilo i Charles B. Williams) nana̱ tôô [kon-mtsaha u nan, NW] nana̱ dondo sha a Mo.” (Marku 8:34) Ka sea lumun mlehe ne yô, i gba u se za hemen u ‘dondon’ sha Yesu. Ka se er nahan sha ci u mtsera ngu ken kwagh u se nyiman ayol a ase la yum ga, kpa ka i lu sha ci u aluer se er kwagh sha kwaghfan ga icin i môm tseegh kpa, kwagh ne una fatyô u vihin hanma kwagh u se vande eren la cii, je yô, una vihi mlu wase u tsôron, u doon tsung la kpaa. Ashighe kpishi mvese u ken jijingi ka a va kure kure, kpa aluer se mba wan ikyo hanma shighe ga yô, una fatyô u saan ishe fese je!
(Marku 8:35-37) Gadia hanma or u i sar nan ka yiman uma u nan yô, una saa nan a saa; kpa hanmô u uma u nan una saa nan sha ci Wam man Loho u Dedoo ne yô, nana yima un a yima je. 36 Gadia aluer or a zua a tar cii, man uma u nan una gema á saa nan yô, á doo nan sha nyi? 37 Shin ka nyi kwagh man or nana na sha u paan uma u nan sha mini?
(Marku 8:38) Gadia hanmô u nana cia ashe sha ci Wam man akaaôron a Am hen kov u eren idya man u asorabo ne yô, Wan u or kpaa Una cia ashe sha ci u nan zum u Una va sha icivir i Ter Na a uicighanmbatyomov la.
jy-E 143 ¶4
Ka An Nan Lu Wan u Oro?
Mimi yô, cii man mbadondon Yesu ve kuma u una lumun ve yô, gba u vea taver ishima shi vea de akaa agen a kar ve. Yesu kaa ér: “Gadia hanmô u nana cia ashe sha ci Wam man akaaôron a Am hen kov u eren idya man u asorabo ne yô, Wan u or kpaa Una cia ashe sha ci u nan zum u Una va sha icivir i Ter Na a uicighanmbatyomov la.” (Marku 8:38) Sha nahan yô, shighe u Yesu a va la, “Una na hanma or sha aeren a nan.”—Mateu 16:27.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Marku 7:5-8) Tsô Mbafarishi man mbangeren pine Un er: Ka nyi mbahenen Ou ve kor atindi a mbayiase ga, ve ye kwaghyan ave ili? 6 Kpa A kaa a ve er: Kwagh u Yesaia a tsengaôron sha a ven yô, ka vough je, ne mbaimangerev, er i nger nahan er: Nongoior ne ngu civir Mo sha ityumbuzwaav tseegh, kpa ishima ve yô, ngi ica a Mo je; 7 nahan ka gbilin tsô, ve gur ve civir Mo ye, sha ci u ityesen i ve tesen la, ka atindi a ior tsô. 8 Gadia ne mba gbihin tindi u Aôndo, geman kuran aeren a ior.
(Marku 7:32-35) Tsô ve va Un a or u kondon ato, u eren ikeghem, ve zamber a Na er, A̱ penda uwegh sha a na. 33 Tsô A kua a na A undu ikpelaior, A yem a na ken huwa, A shindi un ahôaveegh ken ato, A haa ijer, A bende un sha nombor. 34 Kenger sha yô, A shil ishima, A kaa a na er: Efata! inja na yô, er: Bugh! 35 Tsô ato na bugh, fese nahan kwagh u a kange un nombor la kpaa sagh kera, a ôr kwagh dedoo.
w00 2/15 17-18 ¶9-11
Ú Ngu A “Mhen U Kristu” Kpa?
9 Or la yange kondo ato shi iliam er un ican kpen kpen je. Alaghga Yesu yange una kav kwagh ne sha er or ne lu kera-ke-kera shi lu eren kwagh sha cieshe yô. Tsô maa Yesu er kwagh u a war lanen ishima daalaa yô. A ta ibalegh a or ne, ve undu ikpelaior, a yem a na ken hua. Nahan Yesu e̱r akav sha u or shon a̱ fa kwagh u un we ishima u eren yô. A “shindi un ahôaveegh ken ato, A haa ijer, A bende un sha nombor.” (Marku 7:33) Yesu been kera yô, a kenger sha maa a e̱r msen a shir ishima. Akaa a yange i lu eren or ne cii lu u kaan a na ér, ‘Kwagh u m we ishima u eren we ne har sha tahav mbu mbu dugh hen Aôndo yô.’ U̱ masen kuren yô, Yesu kende kaa ér: “Bugh!” (Marku 7:34) Tsô, or la maa gba ungwan kera, shi gba lamen tsembelee.
10 Nenge ase imba ikyo i Yesu lu wa mbagenev la sha wono! Yange a ver ishima tsevaa sha u fan mbamlu vev mba ken ishima mbara, nahan mker u yange mhôônom kôron un a or la geman mgbeghan un u eren akaa sha igbenda i wan mbamlu mba ken asema a ve la ikyo. Er se lu Mbakristu yô, doo u se yese mhen u Kristu ne ken a vese shi se dondon sha mi sha gbaa ne kpaa. Bibilo wa se kwagh ér: “Ne cii lu nen ishima i môm, shi lu nen mbazungwenmhôônom; doo nen ayol a en er ka anmgbianev nahan, lu nen mba mhôônom ma ker ve; shi hide nen a ayol a en ijime kpaa.” (1 Peteru 3:8) Nahan kwagh ne na yô, gba u se ôron kwagh shi se eren akaa sha igbenda i wan mbamlu mbaiorov mba ken ishima la ikyo.
11 Ken tiônnongo yô, se fatyô u wan mbagenev ikyo sha mbamlu vev mba ken ishima la sha u nan ve icivir shi eren a ve vough er se kpa se soo ser i̱ eren a vese nahan. (Mateu 7:12) Kwagh la una gema a kua mwe u wan ikyo sha kwaghôron wase man gbenda u sé ôron kwagh la kpaa. (Mbakolose 4:6) Umbur wer ‘kwagh u gban ôron gaagh la kom er sanker nahan.’ (Anzaakaa 12:18) Ken tsombor di yô, a kaa ér nena? Nom man kwase u̱ ve doo ayol a ve ishima tsung la mba veren ishima tsevaa sha u fan mbamlu vev mba ken ishima la. (Mbaefese 5:33) Mba palegh u ôron kwagh nyang nyang, shin zeren puun ayol a ve hanma shighe shi wan ayol a ve asôngo kpaa la—akaa ne cii aa fatyô u nan ishimavihin i í fe heghem u surun i̱ ga la. Mbayev kpa mba a mbamlu mba ken ishima, man mbamaren mba lun a dooshima mba we kwagh ne sha ada kpee. Zum u i gbe u amba a mbamaren ne aa kôôm mbayev vev yô, mba kôôm ve sha igbenda i wan iciviryolough i mbayev vev ikyo shi mba kera shin keren ér vea hee ve a hee ga. (Mbakolose 3:21) Sha nahan yô, zum u se we mbagenev ikyo yô, se mba tesen ser se mba a mhen u Kristu.
Bibilo i Ôron
(Marku 7:1-15) Mbafarishi man mbagenev ken mbangeren mba ve due ken Yerusalem va kohol her a Na. 2 Tsô ve nenge mbagenev ken mbahenen Nav lu yan kwaghyan a ave a wang ga, inja na yô, ve ôô ga. 3 Gadia Mbafarishi man Mbayuda cii ve gbaa yan kwagh ga, saa ve vande ôôn ave keng ve, sha u kuran aeren a mbayiase la. 4 Man shighe u vea hide kasua kpaa, ve gba yan kwagh ga, saa ve vande ôôn iyol ve. Akaa agen kpishi kpaa i na ve er ve̱ kuran a, er u ôôn ayongo man ityev man agbande a togula nahan. 5 Tsô Mbafarishi man mbangeren pine Un er: Ka nyi mbahenen Ou ve kor atindi a mbayiase ga, ve ye kwaghyan ave ili? 6 Kpa A kaa a ve er: Kwagh u Yesaia a tsengaôron sha a ven yô, ka vough je, ne mbaimangerev, er i nger nahan er: Nongoior ne ngu civir Mo sha ityumbuzwaav tseegh, kpa ishima ve yô, ngi ica a Mo je; 7 nahan ka gbilin tsô, ve gur ve civir Mo ye, sha ci u ityesen i ve tesen la, ka atindi a ior tsô. 8 Gadia ne mba gbihin tindi u Aôndo, geman kuran aeren a ior. 9 Shi A kaa a ve er: Mimi je ne mba undun tindi u Aôndo, sha u ne̱ wa aeren a en a mbayiase la iko yô. 10 Gadia Mose lu kaa er: Civir teru man ngôu; man shi: Or u nana tuhwa ter shin ngô yô, nana̱ kpe keng. 11 Kpa ne yô, ne mba kaan ner, aluer or nana kaa a ter u nan shin ngô u nan er: Kwagh u ma u zough a iwasen sha mi her a mo yô, ka korban (inja na yô er, ka nagh ku i ne Aôndo yô) 12 nahan ne kera rumun er nana̱ wase ter shin ngô u nan sha ma kwagh ga. 13 Kape ne bundu imo i Aôndo jim, sha aeren a en a mbayiase a ne ne ior la. Akaa kpishi er angan nahan ne mba eren kpaa. 14 A shi A yila ikpelaior her a Na, A kaa a ve er: Ver nen ato sha a Mo, ne cii, shi kav nen kpaa: 15 Ma kwagh u ken won u una nyôr or ken iyol, u una na nan nana kera lu wang ga yô, ngu ga; kpa ka akaa a a dugh ken or la man a ne nan, nan kera luun wang ga ye.
MEI 14-20
“Mpase u sha Mnenge u Taver Jighjigh Wase”
(Marku 9:1) A kaa a ve er: Mimi je, M kaan ne ne, mba ve til heen ne, mbagenev ker ka mba vea kpe mayange ga, saa vea vande nengen tartor u Aôndo ua va sha agee ve.
(Marku 9:2-6) Tsô ayange nga kar ataratar yô, Yesu kua a Peteru man Yakobu man Yohane, za unde sha gôgôwo, ve tseegh; tsô i gema iyol Na sha ishiv vev. 3 Akondo a Na gema engem, kungu segh segh, er orkilenakondo kungun a u shin tar ne mayange nana fatyô u kungun a nahan ga. 4 Tsô Eliya vea Mose va ande hen ve, ve gba ôron kwagh a Yesu. 5 Peteru gema kaa a Yesu er: Ortesen, se mba heen, nahan doo; sar U pe se̱ er atumbe atar, i môm sha ci Wou, i môm sha ci u Mose, i môm di sha ci u Eliya zee? 6 Gadia a fa kwagh u una kaa ga, sha ci u cier ve iyol yum yô.
(Marku 9:7) Tsô ibeenegh va gba mure sha a ve, imo kpaa due ken ibeenegh kira kaa er: Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, ungwan nen Un!
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 9:7
imo: Ka kwa u sha uhar ken ikwa itiar i i ter ken ngeren mba Ivangeli u tesen shighe u Yehova lam a uumace jighilii je ne.—Nenge ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 1:11; Yoh 12:28.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Marku 10:6-9) Kpa sha mhii u igbetar je yô, lu nom man kwase A gba ve ye. 7 Ka sha ci u nahan man nomsoor nana undu ter u nan man ngô u nan, nana var hen kwase u nan; 8 ve uhar cii vea hingir iyôgh i môm ye; nahan yô, kera mba uhar ga, kpa mba iyôgh i môm je. 9 Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga.
(Marku 10:17, 18) Dugh ngur yemen sha gbenda yô, orgen va ayem, va gure inya sha ishigh Nagh, pine Un er: Ortesen u dedoo, me er nan man me zua a uma u tsôrono? 18 Yesu kaa a na er: Er nan man u yerem wer Or u dedoo? Or u dedoo ngu ga, saa Aôndo tseegh.
nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 10:17, 18
Ortesen u dedoo: A shi nan kpa, or la ôr mkaanem ma “Ortesen u dedoo” la sha ikparashe shi lu wuese Yesu sha mimi ga, sha ci u lu imba icivir ne mbahemenev mba kwaghaôndo soon ér ior ve naan ve ye. Er Yesu yange ior u yilan un sha inja ér “Ortesen” man “Ter” ga nahan kpa (Yoh 13:13), gema soo ér hanma icivir cii i yem hen Ter na.
Or u dedoo ngu ga, saa Aôndo tseegh: Heen ne, Yesu ngu tesen ér ka Yehova tseegh a fe kwagh u dedoo shi ka un a lu a ian i hemban shawon cii, i pasen kwagh u a lu u dedoo man u bo ye. Er yange Adam man Ifa hemba ato sha u yan kon u mfe u fan kwagh u dedoo man u bo la yô, ve lu keren u lun sha ian la. Kpa Yesu yô, er nahan ga; yange hide a iyolna ijime, nahan de ér i lu Ter na a wa atindi ye. Aôndo ôr shi pase kwagh u a lu u dedoo la sha akaa a a ne i nger ken Mkaanem nam la.—Mr 10:19.
Bibilo i Ôron
(Marku 9:1-13) A kaa a ve er: Mimi je, M kaan ne ne, mba ve til heen ne, mbagenev ker ka mba vea kpe mayange ga, saa vea vande nengen tartor u Aôndo ua va sha agee ve. 2 Tsô ayange nga kar ataratar yô, Yesu kua a Peteru man Yakobu man Yohane, za unde sha gôgôwo, ve tseegh; tsô i gema iyol Na sha ishiv vev. 3 Akondo a Na gema engem, kungu segh segh, er orkilenakondo kungun a u shin tar ne mayange nana fatyô u kungun a nahan ga. 4 Tsô Eliya vea Mose va ande hen ve, ve gba ôron kwagh a Yesu. 5 Peteru gema kaa a Yesu er: Ortesen, se mba heen, nahan doo; sar U pe se̱ er atumbe atar, i môm sha ci Wou, i môm sha ci u Mose, i môm di sha ci u Eliya zee? 6 Gadia a fa kwagh u una kaa ga, sha ci u cier ve iyol yum yô. 7 Tsô ibeenegh va gba mure sha a ve, imo kpaa due ken ibeenegh kira kaa er: Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, ungwan nen Un! 8 Nahan mba jingi yô, ve kera nenge a ma or ga, saa Yesu tseegh lu a ve ye. 9 Mba ngur hungwan sha uwo yô, A ta ve icin er ve̱ de ôron ma or kwagh u ve nenge a mi ne ga, saa Wan u or Una nder shin mbakpenev ve. 10 Ve koso mkaanem mara ken asema a ve, ve gba pinen ayol a ve inja i mnder u shin mbakpenev la. 11 Tsô ve pine Un er: Inja na nan man mbangeren ve kaan er, saa Eliya una vande van kenge? 12 A gema a kaa a ve er: Eliya una vande van kpee sha u sôron akaa cii; tsô er nan man i nger kwagh sha Wan u or er, Una ya ican sha akaa kpishi, shi á laha Un kpaa? 13 Kpa M kaa ne Mer, Eliya va kera ve, ve er un nyi ityôkwagh i i sar ve u eren un yô, er i nger kwagh sha a na la.
MEI 21-27
“A Haa Kwagh Hemba u Mbagenev Ve Lu Haan la Cii”
(Marku 12:41, 42) Tsô Yesu za tema ken hemen u akwati u inyar. A nenge ikpelaior lu haan inyaregh ken akwati u inyar; mbanyarev mbagenev kpishi va haa inyaregh kpishi. 42 Tsô kwasecôghol u a lu icankwase va, va haa ideri ihiar, ka kobo je la.
nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 12:41, 42
akwati u inyar: Ngeren mba tsev mba Mbayuda kaa ér mbaakwati shin ugber mba eren iyua shimi mban, yange ve lu er ikpamkor shin korough nahan, u a shi nan kpa a lu an-ian sha ityough nagh yô. Ior kenden uiyua atô kposo kposo shin mbaakwati mban. I er tom a ishember i ken zwa Grika ne ken Yohane 8:20 kpaa, ape i gem i ér “iyounyar” la. A shi nan kpa, ishember la ngi ôron kwagh u ijiir igen ken Tembe u Ukase ken tempel. (Nenge ngeren u henen a mi ken Mt 27:6 man Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo, Vegher u sha 15 la.) Sha kwagh u ngeren mba mbatesen mba ken Yuda ve kaa yô, yange i ver mbaakwati mba inyar 13 ken akpekpe a tembe la cii. Shi i na jighjigh nahan ér, yange i ver akwati u hemban kehen cii ken tempel, ape a kohol inyaregh ken mbaakwati mba inyar mbagenev mbara ve i tôô i va haa shimi yô.
ideri ihiar: Jighilii yô, “ule·ptonʹ uhar, inja na yô, ka kwaderan môm je la.” Ka a lu le·ptonʹ môm tseegh yô, i yila ishember i ken zwa Grika ne ér le·ptonʹ, inja na yô, ka kwagh u a ndahar shin a civir ga je la. Gbenge le·ptonʹ yange lu inyaregh ki ki za ken denariu môm i kuma kwa 128 yô, shi alaghga tsô lu inyaregh ki sha togula shin ki sha iyôgh ki iligh ki hemban ndahar cii, ki i yamen kwagh a mi ken Iserael yô. Ishember i ken zwa Grika i i yer ér ko·dranʹtes (i i zough a i ken ishember i ken zwa Latin i i yer ér kwaderan la) ngi ôron kwagh u inyaregh ki sha togula shin ki sha iyôgh ki iligh ki Mbaroma, ki ki za ken denariu môm i kuma kwa 64 la. Heen ne, Marku er tom a inyaregh ki Mbaroma u pasen kwagh u saminyar u Mbayuda kpishi yamen kwagh a mi, u u gba kwagh ga yô.—Nenge Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo, Vegher u sha 18 la.
(Marku 12:43) Nahan A yila mbahenen Nav her a Na, A kaa a ve er: Ka mimi je, M kaan ne ne, kwagh u kwasecôghol u a lu icankwase ne a hee ker ne a hembe kwagh u mbagenev ve lu haan ken akwati u inyar la cii.
w97-E 10/15 16-17 ¶16-17
Tom u U Eren Yehova a Ishima i Môm la Gba Un Kwagh
16 Ayange nga kar, sha iyange i Nisan 11 yô, Yesu za lu ken tempel iyange igen shighe gôgônan, maa ior gba nyiman tahav mbu lu a mi la, shi ve gba pinen un mbampin mba sha sendetyo, mba sha kwagh u kpandegh man mnder u shin ku kua akaa agen. Yesu zôhô a mbangeren man Mbafarishi sha ci u ve lu “yan uya mba kasev mba côgholov” kua sha akaa agen a ve lu eren sha mi ga la kpaa. (Marku 12:40) Nahan Yesu za tema ape a shi nan kpa lu ken Tembe u Ukase ken tempel, ape sha kwagh u aeren a ityôô a Mbayuda a tese yô, i ver mbaakwati mba eren iyua her 13 la. A tema her shighe wa karen, shi a sule iyol, lu nengen er ior lu eren uiyua vev yô. Mbanyarev kpishi va u eren iyua, man alaghga je yô, ve mbagenev lu tesen ér ve hemba perapera, shi ve lu eren iyua sha u ior ve nenge a ve yô. (Nenge Mateu 6:2.) Yesu maa hôn ashe a na cii sha kwase ugen. Luun er ka sha ashe a ken ishima ga yô, Yesu ma nenge a kwagh u doon ken kwase ne ga, kua iyua na la kpaa ga. Nahan kpa, er Yesu a fe kwagh u ken ishima i or yô, a fa er kwase ne lu “icankwase” yô. Shi yange fa inyaregh ki kwase ne er iyua a mi la kpa vough, lu “ideri ihiar” i i hemba gban kwagh ga cii yô.—Marku 12:41, 42.
17 Yesu maa yila mbahenen nav ér ve va, sha ci u soo ér ve nenge kwagh u una tese ve la sha ashe a ve. Tsô Yesu kaa ér, kwagh u icankwase la a ‘hee ken akwati u inyar la hemba kwagh u mbagenev ve lu haan ken akwati u inyar la cii.’ Sha mnenge u Yesu yô, kwase la hemba eren iyua a hanma orgen cii. Yange er iyua sha ‘kwagh u lu a mi la cii,’ inja na yô, lu inyaregh ki mase shin a mi cii je la. Kwagh u kwase ne er ne tese ér yange gema iyolna cii wa sha ikyev i Yehova ér a nenge sha a na. Kwase u yange i er tom a ikyav na u tesen gbenda u i gbe u a na Aôndo kwagh ne, lu kwase u lu inja er iyua na gba kwagh cuku ga, sha mnenge u orumace yô. Nahan kpa, sha mnenge u Aôndo yô, iyua na la gba kwagh tsung!—Marku 12:43, 44; Yakobu 1:27.
(Marku 12:44) Gadia mban cii ka ken mngee u ve ngee a akaa man ve hee kimi ye, kpa wen yô, ka ken ibanave na a hee kimi ye, ka kwagh u a lu a mi sha u koson iyol na cii je la.
w97-E 10/15 17 ¶17
Tom u U Eren Yehova a Ishima i Môm la Gba Un Kwagh
17 Yesu maa yila mbahenen nav ér ve va, sha ci u soo ér ve nenge kwagh u una tese ve la sha ashe a ve. Tsô Yesu kaa ér, kwagh u icankwase la a ‘hee ken akwati u inyar la hemba kwagh u mbagenev ve lu haan ken akwati u inyar la cii.’ Sha mnenge u Yesu yô, kwase la hemba eren iyua a hanma orgen cii. Yange er iyua sha ‘kwagh u lu a mi la cii,’ inja na yô, lu inyaregh ki mase shin a mi cii je la. Kwagh u kwase ne er ne tese ér yange gema iyolna cii wa sha ikyev i Yehova ér a nenge sha a na. Kwase u yange i er tom a ikyav na u tesen gbenda u i gbe u a na Aôndo kwagh ne, lu kwase u lu inja er iyua na gba kwagh cuku ga, sha mnenge u orumace yô. Nahan kpa, sha mnenge u Aôndo yô, iyua na la gba kwagh tsung!—Marku 12:43, 44; Yakobu 1:27.
w87-E 12/1 30 ¶1
Kwagh u U Ne Iyua a Mi la Ka Naagh Ku Mimi Kpa?
Akaainjaa nga kpishi a se fatyô u henen ken kwagh ne yô. Kwagh u vesen yô, er alaghga se cii se lu a ian i icivirigh i suen tom u mcivir u mimi sha akaa a ase nahan kpa, kwagh u a hembe gban Aôndo kwagh cii yô, ka kwagh u se ne iyua a mi, u a gbe se kwagh tsung la, ka kwagh u se ne iyua a mi, u sea kera lu a mi ga kpa a za se iyol ga la ze. Se fatyô u kaan sha gbenda ugen ser, mimi je, kwagh u u m ne iyua a mi la gbam kwagh tsung je kpa? Shin iyua yase la ka naagh ku mimi kpa?
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Marku 11:17) A gba tesen kaan a ve er: I kera nger er: Á yila iyou Yam er iyou i msen sha ci u akuraior cii gaa? Kpa ne yô, ne gema a mi, hingir bar u mbanumunior.
nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 11:17
iyou i msen sha ci u akuraior cii: Ken iorov utar mba ve nger ityakerada i Ivangeli mba ve ter mkaanem ma i nger ken Yes 56:7 la cii, ka Marku tseegh a nger ishemberkwaghôron i “sha ci u akuraior cii [shin ior]” la ye. (Mt 21:13; Lu 19:46) Yange i maa tempel u ken Yerusalem la ér Mbaiserael kua ushirmbaiorov mba ve cian Aôndo la ve civir Yehova shi ve eren msen ker. (1Ut 8:41-43) Yesu puu Mbayuda mbara, man lu sha inja je, sha ci u ve gema tempel la hingir ve ijiir i eren kpenga, inja na yô, ve gema un hingir bar u mbanumunior. Aeren a ve ne na yô, ior mba ken akuraior kera soo u zan hen Yehova, ken iyou na i msen la ga, nahan ian i ve lu a mi i fan un la, kar ve.
(Marku 11:27, 28) Tsô ve shi ve va hen Yerusalem. Ngur zenden ken tempel yô, upristi mba tamen man mbangeren kua mbatamen ve va her a Na, 28 ve pine Un er: Ka sha tahav mbu nyi man U eren akaa ne?
jy-E 244 ¶7
Yesu Er Tom a Kon u Tur u Tesen Kwagh u Jighjigh u Nan
Ica i gbe ga yô, Yesu man mbahenen nav za nyôr ken Yerusalem. Maa Yesu kar yem ken tempel za hii u tesen, er vanden eren nahan. Upristi mba tamen man mbatamen mba hemen ior, mba alaghga tsô ve umbur kwagh u Yesu er a mbamusaninyaregh iyange igen la, va pine un sha sendetyo ér: “Ka sha tahav mbu nyi man U eren akaa ne?”—Marku 11:28.
Bibilo i Ôron
(Marku 12:13-27) Tsô ve tindi mbagenev ken Mbafarishi man Mbaherode her a Na sha u vea kôr Un a ikaazwa yô. 14 Mba ve yô, ve kaa a Na er: Ortesen, se fa U ngu Or u mimi, or môm môm kpaa U cie nan ashe ga; gadia U nengen sha mlu u or er nan lu la ga, kpa ka sha mimi je U tesen gbenda u Aôndo ye. Yô, u tan Shisar kpandegh ka sha mi shini, ka sha mi ga? Se̱ na shini, se̱ de ne ga? 15 Kpa A fa atseregh a ve la, nahan A kaa a ve er: Ka nyi ne karen Mo? Va nam nen sule, M̱ nenge sha mi. 16 Tsô ve va a mi. A pine ve er: Ityough kin man kwaghngeren ne ka u ana? Ve kaa a Na er: Ka u Shisar je. 17 Nahan Yesu kaa a ve er: Yô, na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo di kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô. Kpiligh ve iyol a Na kpishi. 18 Man shi Mbasadushi mba ve kaan er mnder u shin ku ngu ga la, ve va her a Na, ve va pine Un er: 19 Ortesen, Mose nger se er, aluer anngô u or una kpe, una undu kwase, kpa wan una lu ga yô, anngô u nan la a̱ tôô kwase la a̱ ver anngô na la tse. 20 Yô, ior lu utaankaruhar; ve lu ngô môm; u hiihii la er kwase, kpe, ver tse ga. 21 U sha uhar la kpaa tôô un, shi kpe, ver tse ga; u sha utar la kpaa di nahan. 22 Zan zan ve utaankaruhar cii ve ver tse ga. Ken masejime la, kwase la iyol na kpaa kpe. 23 Tsô sha mnder u vea nder shin ku la yô, kwase la una lu u an ken a ve? Gadia ve utaankaruhar cii ve er un. 24 Yesu kaa a ve er: Kera ka er ne fe icighanruamabera man agee a Aôndo ga, ve ne tsum nahan ye gaa? 25 Gadia zum u ka a nder shin mbakpenev yô, i kera er kwase ga, man shi i kera na kwase ken nom kpaa ga, kpa ka ve lu er mbatyomov mba Shaav nahan. 26 Man sha kwagh u mbakpenev er á nder a ve yô, ne kera ôr ken takerada u Mose sha kwagh u ageva la, er Aôndo ôr a na, kaa er: Mo m ngu Aôndo u Aberaham man Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob kpaa, gaa? 27 Un ka Aôndo u mbakpenev ga, kpa ka Aôndo u mbaumav je; ne tsume yum.
MEI 28–JUN 3
“De Gbe ken Hôn u Mcie u Cian Or la Ga”
(Marku 14:29) Kpa Peteru kaa a Na er: Shin á lu ve cii á na ve anzughul kpaa, mo yô, ze.
(Marku 14:31) Kpa a shi a seer suwen er: A lu u m̱ kpe a We imôngo keng kpaa, me nyiman We ga. Kape ve cii kpaa ve kaa la.
(Marku 14:50) Ve cii, ve undu Un ve yevese.
(Marku 14:47) Tsô u môm ken mba ve tile her la, tsuwa sanker na, gber wanakiriki u zegepristi, bugh un togh.
(Marku 14:54) Kpa Peteru lu dondon Un ken ica zan zan ken atô u tembe u zegepristi la, za tema a udugwer imôngo, gba ôson usu.
(Marku 14:66-72) Yô, Peteru lu ken won ken tembe; tsô wankwase ugen u ken mba ve eren zegepristi tom la, va. 67 Nengen er Peteru a tem a lu ôson usu, nahan yô, a kenger un, a kaa er: We kpaa, u lu a Yesu Ornasareti ne imôngo. 68 Kpa a tuna a kaa er: M fa kwagh u u er ne ga, kaven tsô kpaa m kav ga. Tsô a due sha puadwer. 69 Wankwase la shi nengen a na yô, a shi a gba kaan a mba ve tile her la er: Ngun kpaa ka u ken ve. 70 Kpa a shi a tuna. Ka tem dôghôô yô, mba ve tile her la, ve shi ve kaa a Peteru er: Mimi je, we kpaa, u ngu ken ve, gadia u ngu or u Galilia je. 71 Kpa a gba tuhwan, bumun kpaa er: Mayange m fa Or u ne teren Un ne ga. 72 Fese nahan ikegh maa tôngo i sha kwa har la; tsô Peteru umbur mkaanem ma Yesu kaa un er: Ikegh ia lu a tôngo kwa har ga, tsô ú nyiman kwa tar je wer, u fam ga. Umbur nahan yô, a gba vaan.
it-2-E 619 ¶6
Peteru
Peteru yange za nyôr ken tembe u ya u zegepristi la, man lu orhenen ugen, u alaghga tsô dondo un ijime shin lu vea na, er ve lu zan hen ya u zegepristi la, wase un ve fatyô u nyôron ken ya shon ye. (Yoh 18:15, 16) Yange za tema kwagh na tswen, hen ijiir i wan ime, ape or a nenge a na ga ze, kpa kar yem ape i keer usu i lu ôson yô, lu za ôson usu shon. Usu la ngu te sha a na yô, ior mbagenev fa ér un kpa zenden vea Yesu, shi yange lamen yô, ikyenge na tese ér ka or u ken Galilia, nahan kwagh na seer kasen ve ken ishima cii. Mba pin Peteru ér a fa Yesu yô, a tunan kwa tar ér un fa Yesu tsô kpaa ga, nahan ken masejime yô, a tuhwa a kaa wener mayange un fa un ga. Tsô nomkyegh va tôngo sha kwa har ken gar la, maa Yesu “gema ishigh kenger Peteru.” Nahan Peteru due ken won gba za vaan tsung. (Mt 26:69-75; Mr 14:66-72; Lu 22:54-62; Yoh 18:17, 18; nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér COCKCROWING; OATH la.) Nahan kpa, Yehova ungwa msen u Yesu er sha ci u Peteru la, nahan jighjigh u nan u Peteru la kera yina ga.—Lu 22:31, 32.
Ker Akaainjaa a ken Bibilo
(Marku 14:51, 52) Wanyekwaor ugen dondo Un ijime cir ikondo iyol, kpa lu ker idyelegh; tsô ve kôr un, 52 kpa a undu ikondo la, a yevese idyelegh.
(Marku 14:60-62) Tsô zegepristi mough tile her atô, pine Yesu er: U shi bughun zwa sha kwagh môm je gaa? Ka nyi kwagh man mban ve eren shiada sha a We nahana? 61 Kpa A huan ving, A bugh zwa sha ma kwagh ga. Zegepristi shi pine Un, kaa a Na er: Ka We, U lu Kristu, Wan u Un u i wuese Un la yee? 62 Yesu kaa er: Ka Mo Un je ne; man né nenge Wan u or, Una tema ken uwegh ku yanegh ku Ageegh la, Una va a abeen a sha kwavaôndo imôngo.
jy-E 287 ¶4
I Yem a Yesu hen Ana, Maa I Za Mough a Na Her I Yem a Mi hen Kayafa
Kayafa yange fa ér Mbayuda eren asenge a kwagh u or kaan ér nan ngu Wan u Aôndo la ga. Iyange igen la, Yesu yila Aôndo ér Ter na, nahan Mbayuda soo u wuan un sha ci u ve tôô ér Yesu ngu kaan ér “Un ngu er Aôndo nahan vough.” (Yohane 5:17, 18; 10:31-39) Kayafa fe nahan yô, a pine Yesu sha kwaghfan ér: “Mzua U vea Aôndo u uma mer: Ôr se dedoo, U ngu Kristu Wan u Aôndo shinii?” (Mateu 26:63) Jighilii yô, Yesu vande kaan ér un ngu Wan u Aôndo. (Yohane 3:18; 5:25; 11:4) Nahan aluer hegen ne a venda ér un ngu Wan u Aôndo ga yô, ior vea nenge ér ngu tunan ér un ngu Wan u Aôndo shin Kristu ga. Sha nahan yô, Yesu kaa ér: “Ka Mo Un je ne; man né nenge Wan u or, Una tema ken uwegh ku yanegh ku Ageegh la, Una va a abeen a sha kwavaôndo imôngo.”—Marku 14:62.
Bibilo i Ôron
(Marku 14:43-59) Tsô fese je, er lu ôron ave nahan yô, Yuda, u môm ken mba pue kar uhar mbara za va, ikpelaior kpishi lu a na ityô a usanker man agudô, ve due hen upristi mba tamen man mbangeren kua mbatamen. 44 Un u a lu nengen mker sha a Na la vande tesen ve ikav, kaa er: U me suse Un zwa la yô, ka Un je la, kôr nen Un, yem nen a mi doo doo. 45 Va ar heregh yô, fese je a va her a Na, a kaa a Na er: Ortesen! Tsô a gba susen un zwa. 46 Maa ve shile sha a Na, ve kôr Un. 47 Tsô u môm ken mba ve tile her la, tsuwa sanker na, gber wanakiriki u zegepristi, bugh un togh. 48 Yesu gema kaa a ve er: Ne due a usanker man agudô sha u va kôron Mo, bee er ka or u numun gbenda yôô? 49 M luun a ven ken tempel ayange ayange, M tesen, kpa ne kôrom ga; kpa ka u icighanruamabera a̱ kure sha mi vough. 50 Ve cii, ve undu Un ve yevese. 51 Wanyekwaor ugen dondo Un ijime cir ikondo iyol, kpa lu ker idyelegh; tsô ve kôr un, 52 kpa a undu ikondo la, a yevese idyelegh. 53 Tsô ve za a Yesu hen zegepristi. Mbatesen mba tamen cii man mbatamen kua mbangeren kpaa, ve kohol imôngo. 54 Kpa Peteru lu dondon Un ken ica zan zan ken atô u tembe u zegepristi la, za tema a udugwer imôngo, gba ôson usu. 55 Upristi mba tamen man mkohol la cii, gba keren ityôkwagh sha Yesu, sha u vea wua Un yô, kpa ve zua a min ga. 56 Gadia ior kpishi wa Un aie iyol, kpa ushiada vev mbara ve lu zwa môm ga. 57 Mbagenev shi mough gba wan Un aie iyol kaan er: 58 Se ungwa A kaa er: Me hembe tempel u i maa un sha ave ne, ayange atar Me shi Me maa ugen u a lu sha ave ga yô. 59 Nahan kpaa shiada ve lu zwa môm ga.