“Zenden Nen ken Dooshima”

1-3. Ka sea kav Yehova sha u eren kwagh a mbagenev sha dooshima yô, kanyi ka i due kere?

“U NAN a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aerenakaa 20:35) Mkaanem ma Yesu man pase se mimi u vesen ugenegh. Mimi shon yô ka un ne: Dooshima u tangen iyol ga la ve a averen. Or ka nana er kwagh a vese sha dooshima yô i saan se iyol kpen kpen, kpa ka hembe saan se iyol shighe u se er kwagh a or sha dooshima yô.

² Or môm hemba fan u eren kwagh a mbagenev sha dooshima a Ter wase u sha la ga. Er se vande nengen ken ityouv mbigenev mbi ken vegher u sha unyiin u takerada ne nahan, ka Yehova a lu a dooshima u hemban cii ye. Or môm tsô hemba tesen dooshima sha igbenda i vesen a na ga, shi ka un a hembe lun a dooshima shighe gôgônan kpaa ye. Ka nahan ve i yer Yehova ér “Aôndo u sar sar” ye.—1 Timoteu 1:11 [NW ].

³ Aôndo wase u doon ishima soo ér se kpa se nôngo u eren kwagh er un nahan, hemban je yô sha gbaa u eren kwagh a mbagenev sha dooshima la. Mbaefese 5:1, 2 kaa a vese ér: “Lu nen mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.” Ka sea kaven ikyav i Yehova a ver se sha u eren kwagh a mbagenev sha dooshima yô, i saan se iyol kpishi gadia se mba nan a na kwagh. Shi ka se fa ser se mba eren kwagh u doon Yehova, sha ci u Mkaanem nam wa se kwagh ér se ‘doo ayol a ase,’ nahan kwagh ne ngu a na se mkom. (Mbaromanu 13:8) Atôakyaa agen kpa nga a i doo u se “zenden . . . ken dooshima” yô.

 4, 5. Er nan ve i gbe kpee u mbananjighjigh a vese imôngo vea doo se ishima sha mimi?

⁴ Er nan ve i gbe kpee u mba nan jighjigh a vese imôngo vea doo se ishima? Ityôkyaa yô, dooshima ka ieren i Mbakristu mba mimi i hemban cii. Aluer se mba a dooshima ga yô, se fatyô u lun ikyooso ikyooso a Mbakristu mbagenev ga, shi u vihin je yô se gba kwagh sha shigh ki Yehova ga. Nenge ase kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma pase se u tesen se mimi u kwagh ne la.

⁵ Hen tugh mbu Yesu mase lun uma shin tar la, á kaa a mbadondon nav wener: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la. Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:34, 35) Yesu kaa heen wener se doo ayol a ase ‘er se doo un ishima nahan.’ Sha mimi yô, tindi ne ngu kaan a vese ér mbagenev ve doo se ishima i ar sha imba dooshima u Yesu kpa lu a mi la. Se hen ken Ityough 29 ser, Yesu ver se ikyav i dedoo sha kwagh u dooshima u tangen iyol ga la, inja na yô ka u hemban wan kwagh u mbagenev ikyo a kwagh wase iyol yase je la. Se kpa gba u se lu a dooshima u tangen iyol ga ne sha mbagenev, vea doo se ishima je a hingir kwagh u ken igbar sha er mba ve lu ken tiônnongo u Kristu ga la kpa vea nenge a dooshima ne yô. Sha kpôô yô, dooshima u anmgbianev u tangen iyol ga la, ka un a lu ikyav i i fe se a mi ér se mba mbadondon mba Kristu mba mimi ye.

 6, 7. (a) Er nan ve se fe ser Mkaanem ma Yehova pase ér ka hange hange u eren kwagh a mbagenev sha dooshima? (b) Mkaanem ma Paulu ma ken 1 Mbakorinte 13:4-8 la ma ôron kwagh u dooshima u nyi?

⁶ Kpa aluer se ban a dooshima di ye? Apostoli Paulu kaa wener: “Aluer mea . . . lu a dooshima ga yô, m hingir er iyôgh ki uvan nahan, shin kwen u kaan.” (1 Mbakorinte 13:1) Ka a gbidye kwen a taver kpishi nahan a kaa imo ken ato ngele ngele kpen kpen. Man gema iyôgh ki uvan ki Paulu a er kwagh u ki la di ye? Mgem u Bibilo ugen yila ki ér “imiemegh ki uvan.” Mkaanem nam ma sha ikyav ne ma doo tsô! Or u lun a dooshima ga nan ngu er kwaghkuhwan u eren ayôôso kpishi, u a lu zan a za ior ato nahan. Imba or la nahan ior vea va ikyua a nan je kpa? Paulu kaa wener: “Mea lu a jighjigh u nan je una kuma u moughon a iwo, kpa mea lu a dooshima ga yô, m ngu ma kwagh je ga.” (1 Mbakorinte 13:2) Nenge sha wono, aluer or ngu eren ityom i ageegh nan nan kpa nan ngu a dooshima ga yô, nan ngu “ma kwagh je ga!” Kwagh ne tese wang ér Mkaanem ma Yehova ma pase ér ka hange hange u tesen mbagenev dooshima.

⁷ Kpa, se er kwagh a ior sha dooshima nena? De se time nen sha mkaanem ma Paulu ma ma lu ken 1 Mbakorinte 13:4-8 la tsô se zua a mlumun sha mpin ne. Avur ne nga ôron kwagh u dooshima u Aôndo hen a vese ga, shi nga ôron kwagh u dooshima wase hen a Aôndo kpaa ga. Kpa Paulu ngu pasen se er se doo ayol a ase yô. A pase se kwagh u dooshima a lu yô, kua kwagh u dooshima a lu ga kpaa.

 8. Ishimawan ia wase se sha kwagheren wase a mbagenev nena?

⁸ ‘Dooshima we ishima.’ Aluer or ngu wan ishima a mbagenev yô, kwagh ne tese ér nan ngu den ve kwaghbo. (Mbakolose 3:13) Doo u se waan ishima a mbagenev nahana? Er se lu vough ga, kpa se gem se eren Aôndo tom a anmgbianev asev mba ken Kristu imôngo yô, se ver ishima ser ashighe kpishi vea er se kwagh u vihin shi se kpa se er a ve nahan. Kpa ishimawan ia wase se se sôr anzughul a hen atô wase a mbagenev ken tiônnongo la doo doo, sha inja i se vihi a vihi bem u ken tiônnongo la ga yô.

 9. Ka sha igbenda i nyi nahan se er erdoo a mbageneve?

⁹ ‘Dooshima lu sar sar’ shin eren erdoo. Mba eren erdoo a or sha u nan nan iwasen shi ôron kwagh a nan kundu kundu kpaa. Dooshima ka a mgbegha se se ker igbenda i eren kwagh a ior doo doo, hemban je yô mba kwagh a gbe ve yô. U tesen ikyav yô, alaghga orbeenyol u nan ne jighjigh a vese imôngo nan ngu tswen, nahan nan ngu tômon a tôm ér or ma nan shi va lam a nan kundu kundu. Ngô u a lu yesen ônov tswen shin anmgbian u kwase u nan lu a nom u a lu a kwaghaôndo na kposo kpa alaghga nan ngu keren a ker iwasen. Or u nan lu uange shin u nan lu ken ican kpa alaghga a sar nan tsung u ijende i nan i mimi i va sur nan ishima. (Anzaakaa 12:25; 17:17) Ka sea kar a ishima yase sea er a or doo doo sha igbenda ingin nahan yô, se lu tesen ser dooshima wase ka u mimi.—2 Mbakorinte 8:8.

10. Dooshima ngu a wase se se sue mimi shi se ôr kwagh sha mimi sha shighe u i taver u eren nahan je kpaa nena?

¹⁰ ‘Saan dooshima iyol a kwagh u mimi.’ Mgem u Bibilo igen kaa heen ér: “Dooshima . . . te ikyaa a mimi saan saan.” Dooshima ka a mgbegha se se sue mimi shi se ‘ôron kwagh sha mimi a mbagenev’ kpaa. (Sekeria 8:16) U tesen ikyav yô, aluer or u doon se ishima nan er isholibo i vesen yô, mdoo u Yehova a doo se ishima shi or u nan nzughul angahar la kpa nan doo se ishima la una wase se se tile sha atindi a Aôndo, nahan se yer isholibo shon shin se pande indi i kwagh u nan er la shin se er aie sha u cirin nan ga. Sha mimi yô, alaghga a taver se u eren kwagh nahan kpen kpen. Kpa aluer kwagh u or u doon se ishima la gba se ishima yô, se soo ser nana ngohol tsaha u sha dooshima u Aôndo la shi nana er tom sha u kpaa. (Anzaakaa 3:11, 12) Er se lu Mbakristu mba lun a dooshima yô, sar se u “zenden tsembelee sha akaa cii.”—Mbaheberu 13:18.

11. Er dooshima a “we ishima a akaa cii” yô, kanyi i doo u se nôngo tsung se er zum u or u nan jighjigh a vese imôngo nan er kwagh a vese u doon ga yôô?

¹¹ ‘Dooshima we ishima a akaa cii.’ Inja i ishember ne kpôghôô yô ér dooshima “cirin akaa cii.” (Mgem u Kingdom Interlinear la) Peteru u hiihii 4:8 kaa ér: “Dooshima cirin asorabo kpishi.” Sha mimi yô, Orkristu u lun a dooshima nan torough u ponon mlu vough ga shin myen u anmgbian u nan u ken Kristu ga. Ashighe kpishi, ka i lu ankwagh u kiriki u doon ga or u nan jighjigh a vese imôngo nan er se ye. Akaa angela nahan dooshima ngu a cir a.—Anzaakaa 10:12; 17:9.

12. Apostoli Paulu tese wener un na Filemon jighjigh tsung nena, man ikyav i Paulu ne tese se nyi?

¹² ‘Dooshima ne jighjigh sha akaa cii.’ Mgem u Bibilo i i yer ér Moffatt la kaa ér ka “hangen [dooshima] u nan kwagh u dedoo jighjigh.” Se mba nengen anmgbianev asev ser ve wanger inja ga ze, shi se mba gbe ahon sha akaa a ve eren ga. Dooshima wasen se u “nan kwagh u dedoo” u anmgbianev asev ve eren la jighjigh shi lun a vangertiôr ken ve kpaa.a Nenge ase ikyav sha washika u Paulu ngise nger Filemon ne. A kaa ér a̱ hide a ngohol kpan na Onesimu u yevese un yem maa za hingir Orkristu la doo doo. Paulu kighir a kighir Filemon ér a er kwagh ne ga, kpa á zamber a na á ôr kwagh a na sha dooshima. Lu a vangertiôr wener Filemon una er kwagh sha inja, tsô a kaa wener: “M nger u kwagh ne, m fa dedoo ú ungwa imo yam. M fa ú er kwagh je á hemba kwagh u m kaa u ne kpaa.” (Ivur 21) Dooshima ka una mgbegha se sea lu a vangertiôr sha anmgbianev asev imba ne nahan yô, kwagh ne a wase ve ve er kwagh i doo kpen kpen.

13. Se tese ser se mba tômon akaa a hemban doon sha anmgbianev asev nena?

¹³ ‘Dooshima luun a ishimaverenkeghen sha akaa cii.’ Er dooshima a ne jighjigh sha akaa cii nahan, kape a lun a ishimaverenkeghen sha akaa cii kpaa je la. Dooshima ka a tuur se se tômon akaa a hemban doon sha anmgbianev asev. U tesen ikyav yô, anmgbian ka nana ‘nôngo gbev’ yô, se lu a ishimaveren ser, naná lumun mkôôm u sha dooshima u i ne nan ér a kôôm nan nana hide a̱ tile sha inja la. (Mbagalatia 6:1) Shi ka se lu a ishimaveren ser mba ve ver ken jijingi la kpa vea hide a taver her. Ka se wa ishima a amba la, se gema se eren kwagh u se fetyô sha er se wase ve ve hide ve taver ken jighjigh u nan yô. (Mbaromanu 15:1; 1 Mbateselonika 5:14) Or u doon se ishima ka nana̱ kaha nana̱ undu gbenda kpa, ka se lu a ishimaveren her ser, iyange igen ishima ia ta nan kwe tsô nana hide hen Yehova, er wan u ken injakwagh i Yesu u a undu ter na la kpa za cin hide la nahan.—Luka 15:17, 18.

14. Ka sha igbenda i nyi nahan a fatyô u karen ishimataver yase ken tiônnongo, man dooshima una wase se se er nyi?

¹⁴ ‘Dooshima taver ishima sha akaa cii.’ Ishimataver ngi i wase se u tilen dông zum u se tagher a akaa a vihin se ishima ker shin mbamzeyol yô. Ka mba ve lu a vese ken tiônnongo ga la tseegh vea fatyô u eren se akaa a karen ishimataver yase ga. Ashighe agen yô, ka i lu anmgbianev asev je ve va se a ikyaren ye. Er se lu vough ga yô, vea fatyô u nzughul a vese sha ashighe ashighe. Alaghga anmgbian nana ôr kwagh a vese gagh u nyoon se kpishi. (Anzaakaa 12:18) Alaghga kwagh zayol ken tiônnongo kpa i er kwagh sha mi sha ishima yase er se hen ser a er la ga. Alaghga anmgbian u se ne nan icivir yô nan er kwagh u tseen se iyol, nahan lan se ishima tsô se pine ser, ‘A er nan man Orkristu nana er imba kwagh ingin nahana?’ Zum u akaa angan nahan a er se yô, doo u se undu tiônnongo se yem kwagh wase, se de u civir Yehova? Aluer se mba a dooshima yô, mayange se er nahan ga! Sha mimi yô, dooshima ngu a wase se, nahan anmgbian a er kwagh u shami ga kpa, kwagh la a yange se u nengen a akaa a dedoo ken a nan shin ken tiônnongo u Kristu jimin cii ga. Uumace yina, nahan or ka nana ôr kwagh u doon ga shin nana er kwagh u vihin tsung je kpa, ka se za hemen u nan Aôndo jighjigh shi suen tiônnongo heregh, sha ci u dooshima wase la.—Pasalmi 119:165.

15. Kanyi i lu iyuhwe, man dooshima ka a wase se u palegh ieren i vihin tsung ne nena?

¹⁵ ‘Dooshima gbe iwuhe ga.’ Iyuhwe ia fatyô u mgbeghan se se kôr mbagenev ihyom sha akaa a ve lu a mi man tom u ve eren kua mfe ve kpaa. Iyuhwe ingira nahan ka ieren i or keren mtsera u nan tseegh, i ka i vihi mlu u or yô, man ka a sôr i ga yô, i vihi bem u ken tiônnongo kpaa. Kanyi ia wase se ve se palegh “iwuhe i gban”? (Yakobu 4:5) Ka dooshima. Ieren i injaa ne ia wase se u ember a mba ve hembe se sha akaa kposo kposo je la kpaa. (Mbaromanu 12:15) Ka sea lu a dooshima yô, orgen nana lu a mfe sha kwagh a hemba se shin nana er gwa ikyaa ior a wuese nan kpa se mba yugh nan ga.

16. Aluer anmgbianev asev doo se ishima sha mimi yô, er nan ve i doo u se ta ave vanger sha akaa a se er ken mcivir u Yehova ga?

¹⁶ ‘Dooshima gengese iyol ga, shi moron iyol kpaa ga.’ Ka sea lu a mfe sha akaa shin sea er igwakyaa je kpa, dooshima ngu a yange se u timin akende sha. Aluer anmgbianev asev doo se ishima sha mimi yô, ú nenge wer doo u se zer tan ave vanger sha kwagh u se er ken tom wase u pasen ior kwaghaôndo shin sha iantom i se lu a mi ken tiônnongo yôô? Ihyagh i kaan ingira nahan ia na mbagenev vea hee, vea nenge ér ve gba kwagh ga. Dooshima lumun ér se gengese iyol sha ityom i se er ken mcivir u Aôndo la ga. (1 Mbakorinte 3:5-9) Shi dooshima “moron iyol kpaa ga.” Mgem u Bibilo ugen una kera kaa ga yô, dooshima “soo akaa a kenden a iyol sha ga.” Dooshima ngu a yange se u nengen ayol a ase ser se hemba cii.—Mbaromanu 12:3.

17. Dooshima ka a mgbegha se se wa mbagenev ikyo nena, man ka se palegh nyi ierene?

¹⁷ ‘Dooshima we dang ga.’ Dangor ka nan er inja i vihi shin i ndôhôrshima je i gande. Inja i ngila nahan ka i sha dooshima ga, gadia ngi we ikyo sha mnenge u mbagenev kua mkpeyol ve ga. Kpa dooshima gema ngu a ieren i kundu kundu i ka i tuur se se wa mbagenev ikyo yô. Dooshima ngu a wase anza a dedoo man aeren a Aôndo a lumun a mi la á vese, kua icivir i nan anmgbianev asev la kpaa. Nahan yô, dooshima lumun ér se nyôr iyol ken “hwanger” u eren ga shin nyityô ieren i ia kunda anmgbianev asev mba ken Kristu iyol a vese shin ia na ve ishimavihin ga.—Mbaefese 5:3, 4.

18. Er nan ve or u lun a dooshima nan hanger ér saa i er kwagh sha ishima i nan keng ga?

¹⁸ ‘Dooshima keren kwagh na iyol na tsô ga.’ Mgem u Bibilo ugen kaa hen ijiir ne ér: “Dooshima hanger sha kwagh na iyol na tsô ga.” Or u lun a dooshima nan hanger ér hanma kwagh yô i er sha ishima i nan inja er hanma shighe yô mbamnenge mba nan mba lu shami nahan ga. Nan ôron kwagh sha zwanyohon sha ci u nana gema mnenge u mbagenev sha kwagh ga. Aluer or ngu norom ikyaa sha kwagh imba la nahan yô, kwagh ne tese iyolgengese. Bibilo kaa ér: “Ken ijime i iyolgengese yô, ka mtim.” (Anzaakaa 16:18) Aluer anmgbianev asev doo se ishima kpishi yô, se hure mbamnenge vev sha kwagh ga, man sea fatyô je yô, se hanger sha kwagh wase ga kpa se er kwagh u ve kaa la. Ieren i norom ikyaa sha kwagh ga la i zua sha mkaanem ma Paulu, ma kaa ér: “Ma or nana̱ de keren kwagh u doon sha ci u nan iyol i nan tsô ga, kpa i̱ lu kwagh u doon orgen kpaa.”—1 Mbakorinte 10:24.

19. Mbagenev ka vea er se kwaghbo yô, dooshima ka a wase se se er nena?

¹⁹ ‘Dooshima nyoon ishima ga, koson kwagh u bo ken ishima ga.’ Ka sea lu a dooshima yô, se mba nyoon ishima fese sha kwagh u mbagenev ve ôr a vese shin ve er a vese ga. U ôron kwagh haan mbabov kera yô, or ka nana er kwagh a vese u doon ga yô, ishima i vihi se ker a nan. Kpa aluer ishimavihin yase la ngi shami je kpa, dooshima una wase se ishima ia vihi se a saa her ga. (Mbaefese 4:26, 27) Mayange je se wa kwaghôron u or shin kwagh u nan er a vese u vihin la ken ishima, inja er se mba ngeren akaa a vihin a nan er a vese shin zegetakerada ser se umbur a her nahan ga. Kpa dooshima una gema a mgbegha se se kav Aôndo wase u doonshima la. Er se vande ôron ken Ityough 26 la nahan, Yehova den se kwaghbo wase zum u á nenge wener ityôkyaa ngi i una er nahan yô. Ka una de se isholibo yô, kera umbur i ga, inja na yô kera ker se kwar sha kwagh u se er la ga. Doo se kpishi er Yehova a we kwagh ishima a vese nahan ga he?

20. Aluer anmgbian nan gba ken isholibo ikyaa ngi zan a nan nahan doo u se er nena?

²⁰ ‘Ka saan dooshima iyol a ifer ga.’ Bibilo i i yer ér The New English Bible la kaa heen ér: “Dooshima . . . ember sha ci u asorabo a mbagenev ga.” Bibilo i i yer ér Moffatt la di i gema i kaa ér: “Mayange je ka saan dooshima iyol a kwaghbo u mbagenev ga.” Er dooshima a ember a ifer ga yô, or ka nana er kwaghbo yô se mba nenge u panden indi i kwagh u nan er la ga. Or u nanjighjigh a vese imôngo ka nana gba ken isholibo, ikyaa ia zaan a nan nahan ka se er nan? Aluer se mba a dooshima yô, mayange se ember sha kwagh u a er nan la, inja er se mba kaan ser, ‘Kwa ka! Kwagh shon er ú vese ga,’ nahan ga! (Anzaakaa 17:5) Kpa, ka se ember zum u anmgbian u nan er isholibo la nan hidi nan til sha angahar a nan ken jijingi yô.

21-23. (a) Inja i kwagh u Paulu a er wener, “dooshima been mayange ga” la ér nyi? (b) Ityough ki masetyô ki takerada ne kia ôr nyi kwagha?

²¹ ‘Dooshima been mayange ga.’ Inja i mkaanem ma Paulu man ér nyi? Avur ne cica cii wase se u fan ér, Paulu lu ôron kwagh u uiyua mba ken jijingi mba Mbakristu mba tsuaa mbara lu a mi la. Uiyua mban lu ikyav i tesen ér Aôndo lumun nongo u Kristu u i sember timin u la. Kpa lu Mbakristu cica cii lu a tahav mbu been ior angev shi ôron akaaôron a profeti shin lamen ken ijô kposo kposo ga. Nahan kpa, akaa ne cii lu hange hange keng keng ga, gadia lu u a va kar a tahav mbu i na ve mbu eren uivande la cii kera. Kpa kwagh ugen gema lu u una kar kera ga, u Mbakristu cica cii vea fatyô u lun a mi yô. Lu kwagh u tseer tseer, u tsan gbem, u a hembe nyityô iyua i yange ve lu a mi i eren uivande cii yô. Paulu yila kwagh ne ér “gbenda u hemban jimin cii.” (1 Mbakorinte 12:31) “Gbenda u hemban jimin cii” ne lu nyi gbenda? Lu gbenda u dooshima.

²² Mimi yô, dooshima u Mbakristu u Paulu ôr kwagh na ne, “been mayange ga,” inja na yô mayange je dooshima ne una kure ga. Zan zan nyian kpaa, ka dooshima u anmgbianev u tangen iyol ga la a lu ikyav i í kaven mbadondon mba Yesu mba mimi la a mi ye. Se nenge a imba dooshima ne ken atôônanongo a mbacivir Yehova sha tar jimin cii ga he? Er Yehova a tende zwa a mbacivir un ér una na ve uma u tsôron yô, dooshima ve ne una lu gbem sha won. (Pasalmi 37:9-11, 29) Yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se “zenden nen ken dooshima” heregh. Aluer se mba eren nahan yô, se zua a msaanyol u nan a na kwagh la. U hemban cii je yô, se za hemen u lun uma gbem sha won, sha nahan yô, dooshima wase kpa una lu gbem sha won vough er Yehova Aôndo wase u dooshima la kpa i lu nahan.

²³ Ityough kin pase se er se fatyô u doon ayol a ase yô. Ka ki ki mase kuren vegher u takerada ne u á er se kwagh u dooshima la ye. Kpa er igbenda i lu kpishi i se zough a mtsera u dooshima u Yehova la, kua tahav nav man ijirôron na i sha mimi man kwaghfan na kpaa yô, doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér, ‘Me tese Yehova mer a doom ishima sha mimi nena?’ Ityough ki masetyô ki takerada ne kia ôr kwagh sha mpin ne.