Izaija
32 Glej! Kralj+ bo kraljeval pravično+ in knezi+ bodo vladali po pravici. 2 Vsak od njih bo kakor zavetje pred vetrom in zatočišče pred nevihto,+ kakor potoki voda v sušni deželi,+ kakor senca velike skale v izsušeni deželi.+
3 Oči tistih, ki vidijo, ne bodo zlepljene in ušesa tistih, ki slišijo, bodo poslušala.+ 4 Srce zaletavih se bo obrnilo k spoznanju+ in jezik jecljajočih bo govoril tekoče in razločno.+ 5 Nespametneža ne bodo več imeli za radodarnega, nenačelneža ne bodo imeli za plemenitega,+ 6 ker bo nespametnež govoril nespametnosti,+ njegovo srce bo snovalo húdo,+ da bi ravnal odpadniško+ in o Jehovu govoril laži, da bi dušo lačnega pustil brez hrane+ in žejnega brez pijače. 7 Poti nenačelnega človeka so hudobne;+ naklepa hudobna dejanja,*+ da bi z lažnivimi besedami uničil ubožce,+ tudi ko revež govori to, kar je prav.
8 Radodaren človek spodbuja k radodarnosti in je tudi sam še naprej radodaren.+
9 »Brezskrbne ženske, vstanite, poslušajte moj glas!+ Brezbrižne hčere, prisluhnite mojim besedam! 10 Čez eno leto in nekaj dni se boste ve, brezbrižne hčere, vznemirile,+ ker bo trgatve konec, pridelka pa nobenega.+ 11 Trepetajte, brezskrbne ženske! Tresite se, brezbrižne hčere! Slecite se, bodite gole*, okoli ledij si nadenite raševino.+ 12 Tolcite se po prsih in žalujte+ za krasnimi polji,+ za rodovitno trto. 13 Po zemlji mojega ljudstva poganja le trnje in bodičasto grmovje,+ najti ga je po vseh hišah, v katerih je nekdaj vladalo veselje, po vsem mestu, nekoč polnem radosti.+ 14 Utrdba je namreč zapuščena,+ hrup v mestu je zamrl; Ófel+ in stražni stolp sta postala pusto polje, za vedno bosta zebram v veselje in čredam za pašo. 15 Tako bo, dokler se na nas ne izlije duh z višave+ in bo pustinja postala sadovnjak, sadovnjak pa se bo štel za pravi gozd.+
16 V pustinji bo prebivala pravica in v sadovnjaku pravičnost.+ 17 Delo pravičnosti bo mir,+ sad pravičnosti bosta mirnost in brezskrbnost za vselej.+ 18 Moje ljudstvo bo živelo v mirnih prebivališčih in v varnih domovih, tam, kjer jih ne bo nihče vznemirjal.+ 19 Toča bo padala,+ ko se bo podiral gozd in ko bo mesto ponižano.+
20 Srečni vi, ki sejete seme poleg vseh voda+ in puščate, da biki in osli prosto hodijo.«+