Janez

2 Tretji dan pa je bila v galilejski Kani+ svatba in na njej je bila Jezusova mati.+ 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci.

3 Ko je vino pošlo, je Jezusu njegova mati+ rekla: »Vina nimajo.« 4 Jezus pa ji je rekel: »Kaj imam s teboj, žena?*+ Moja ura še ni prišla.«+ 5 Njegova mati je nato strežnikom rekla: »Storite vse, kar vam bo rekel.«+ 6 Po judovskih pravilih očiščevanja+ pa je tam stalo šest kamnitih vrčev za vodo, in vsak od njih je držal po dve ali tri tekočinske mere*. 7 Jezus je strežnikom rekel: »Napolnite vrče z vodo.« In napolnili so jih do roba. 8 Nato jim je dejal: »Zajemite zdaj nekaj tega in odnesite to starešinu.« In so odnesli. 9 Ko pa je starešina okusil vodo, ki je bila spremenjena v vino,+ ni pa vedel, od kod je (strežniki, ki so vodo zajeli, so to sicer vedeli), je poklical ženina 10 in mu rekel: »Vsi drugi ponudijo najprej dobro vino,+ šele potem, ko so ljudje že opiti, tisto slabše. Ti pa si dobro vino prihranil do sedaj.« 11 Jezus je v galilejski Kani to storil kot začetek svojih znamenj in je razodel svojo slavo.+ In njegovi učenci so verovali vanj.

12 Potem je z materjo, brati+ in svojimi učenci odšel v Kafarnáum,+ vendar so tam ostali le nekaj dni.

13 Blizu pa je bila judovska pasha+ in Jezus je odšel v Jeruzalem.+ 14 Tam je v templju našel prodajalce živine, ovc in golobov+ ter menjalce denarja, ki so sedeli na svojih sedežih. 15 Tedaj si je iz vrvi naredil bič ter iz templja izgnal vse tiste z ovcami in živino, menjalcem denarja pa je iztresel kovance in jim prevrnil mize.+ 16 Tem, ki so prodajali golobe, pa je rekel: »Odnesite to od tod! Iz hiše+ mojega Očeta ne delajte več trgovske hiše!«+ 17 Tedaj so se njegovi učenci spomnili, da piše: »Gorečnost za tvojo hišo me bo razjedala.«+

18 Judje so mu torej dejali: »Kakšno znamenje+ nam boš pokazal, ker delaš vse to?« 19 Jezus pa jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj,+ in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Zato so Judje rekli: »Ta tempelj so gradili šestinštirideset let. In ti naj bi ga postavil v treh dneh?« 21 Toda on je s templjem+ mislil svoje telo. 22 Ko je bil torej obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili,+ da je to govoril, in so verovali Svetim spisom in Jezusovim besedam.

23 Ko pa je bil ob praznovanju+ pashe v Jeruzalemu, je mnogo ljudi začelo verovati v njegovo ime,+ ko so videli znamenja, ki jih je delal.+ 24 Toda Jezus se jim ni zaupal,+ saj jih je vse poznal 25 in ni potreboval nikogar, da bi mu pričeval o človeku. Sam je namreč vedel, kaj je v človeku.+