Ezekiel

2 Rekel mi je: »Sin človekov*, postavi se na noge, da bom govoril s teboj.«+ 2 Takrat je vame prišel duh in me dvignil na noge,+ da bi lahko slišal Boga, ki je govoril z menoj.

3 Takole mi je rekel: »Sin človekov, pošiljam te k Izraelcem,+ k neposlušnima narodoma*, ki sta se mi uprla.+ Vse do današnjega dne grešijo proti meni, kakor so to počeli njihovi predniki.+ 4 Pošiljam te k upornim in trmastim ljudem.+ Reci jim: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘ 5 Ne glede na to, ali bodo poslušali ali ne – so namreč uporno ljudstvo+ – bodo vedeli, da je bil med njimi prerok.+

6 Toda ti, sin človekov, se jih ne boj,+ naj te ne bo strah njihovih besed, čeprav te obdaja bodičevje in trnje*+ in čeprav živiš med škorpijoni. Ne boj se njihovih besed,+ naj te ne bo strah njihovih obrazov.+ So namreč uporno ljudstvo. 7 Ne glede na to, ali bodo poslušali ali ne, jim sporoči moje besede. So namreč uporno ljudstvo.+

8 Toda ti, sin človekov, poslušaj, kar ti bom povedal! Ne bodi uporen, kakor je to ljudstvo! Odpri usta in pojej, kar ti bom dal!«+

9 Nato sem videl roko, iztegnjeno proti meni,+ in v njej popisan zvitek.+ 10 Ko je zvitek pred menoj razvil, sem videl, da je popisan na sprednji in zadnji strani.+ Na njem so bile napisane žalostinke in besede, ki so na obraz priklicale solze in žalost.+