Evangelij po Luku

20 Nekega dne, ko je Jezus učil ljudstvo v templju in oznanjal dobro novico, so k njemu pristopili višji duhovniki, pismouki in starešine 2 ter ga vprašali: »Povej nam, od kod ti oblast, da delaš vse to. Kdo ti jo je dal?«+ 3 Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal, pa mi povejte: 4 Od koga je Janez dobil oblast, da krščuje? Od Boga* ali od ljudi?« 5 Nato so med seboj začeli razpravljati: »Če rečemo ‚Od Boga‘, nas bo vprašal: ‚Zakaj potem Janezu niste verjeli?‘ 6 Če pa rečemo ‚Od ljudi‘, nas bo vse ljudstvo kamenjalo, saj je prepričano, da je bil Janez prerok.«+ 7 Zato so odgovorili, da ne vedo, od koga je dobil oblast. 8 Jezus pa jim je rekel: »Tudi jaz vam ne bom povedal, od kod mi oblast, da delam vse to.«

9 Nato je ljudstvu povedal tole ponazoritev: »Neki človek je zasadil vinograd+ in ga dal v najem delavcem*, sam pa je za dlje časa odpotoval v tujino.+ 10 Ko je nastopil čas trgatve, je k delavcem poslal sužnja, da bi mu prinesel njegov del pridelka iz vinograda. Toda delavci so sužnja pretepli in ga poslali nazaj praznih rok.+ 11 On pa jim je poslal še drugega sužnja. Tudi tega so pretepli in ponižali ter ga poslali nazaj praznih rok. 12 Nato je poslal še tretjega in tudi tega so pretepli in ga napodili. 13 Potem je lastnik vinograda rekel: ‚Kaj naj naredim? Poslal bom svojega ljubljenega sina.+ Njega bodo menda spoštovali.‘ 14 Ko so delavci zagledali sina, so začeli med seboj razpravljati: ‚Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‘ 15 Zato so ga odvlekli iz vinograda in ubili.+ Kaj bo torej lastnik vinograda naredil z njimi? 16 Prišel bo in te delavce pokončal, vinograd pa dal drugim.«

Ko so ljudje to slišali, so rekli: »To se ne sme zgoditi!« 17 On pa jih je pogledal naravnost v oči in jim rekel: »Kaj potem pomeni to, kar piše v Svetih spisih, namreč ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal glavni vogelnik‘?+ 18 Kdor bo padel na ta kamen, se bo raztreščil.+ In vsak, na kogar bo ta kamen padel, bo zdrobljen.«

19 Pismouki in višji duhovniki so doumeli, da je imel pri tej ponazoritvi v mislih njih, zato so ga hoteli kar takoj prijeti*, vendar so se bali ljudstva.+ 20 Skrbno so ga torej opazovali in nato na skrivaj najeli nekaj ljudi ter jih poslali k njemu. Ti naj bi se delali pravične, zato da bi Jezusa navedli, da bi rekel kaj napačnega,+ nato pa bi ga izročili oblastem in upravitelju province. 21 Rekli so mu: »Učitelj, vemo, da govoriš in učiš to, kar je prav, ter da nisi pristranski in da učiš resnico o Bogu. 22 Povej nam, ali je dovoljeno* plačevati cesarju davek ali ni.« 23 Toda on je sprevidel njihovo zvijačo in jim rekel: 24 »Pokažite mi denarij*. Čigava podoba in napis sta na njem?« Odgovorili so: »Cesarjeva.« 25 On pa jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega,+ Bogu pa, kar je Božjega.«+ 26 Niso ga mogli navesti, da bi v javnosti rekel kaj napačnega. Pravzaprav so bili nad njegovim odgovorom tako začudeni, da so ostali brez besed.

27 Potem je k njemu prišlo nekaj saducejev, ki ne verjamejo v vstajenje.+ Vprašali so ga:+ 28 »Učitelj, Mojzes nam je napisal: ‚Če kdo umre in za seboj pusti ženo, vendar brez otrok, naj se z njo poroči brat umrlega in tako svojemu bratu priskrbi potomstvo.‘+ 29 Bilo pa je sedem bratov. Prvi se je poročil, toda ko je umrl, za seboj ni pustil otrok. 30 Enako se je zgodilo tudi z drugim, 31 tako da se je z njo poročil tretji. Z vsemi sedmimi se je zgodilo enako: umrli so in za seboj niso pustili otrok. 32 Nazadnje je umrla še žena. 33 Komu od njih bo torej postala žena ob vstajenju? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.«

34 Jezus jim je rekel: »Ljudje v tej stvarnosti* se poročajo. 35 Tisti, ki bodo vredni, da živijo v prihodnji stvarnosti in da vstanejo od mrtvih, pa se ne bodo poročali.+ 36 Tudi umreti ne bodo mogli več, ker bodo kakor angeli. Prav tako bodo Božji otroci, ker bodo vstali od mrtvih*. 37 Da bodo mrtvi vstali, pa je razvidno tudi iz pripovedi o trnovem grmu, v kateri je Mojzes imenoval Jehova* ‚Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba‘.+ 38 On ni Bog mrtvih, ampak živih, saj so njemu* vsi živi.«+ 39 Nekateri pismouki so odgovorili: »Učitelj, dobro si povedal.« 40 Niso si ga namreč upali ničesar več vprašati.

41 On pa jih je vprašal: »Zakaj pravijo, da je Kristus Davidov sin?+ 42 Saj David sam v Psalmih pravi: ‚Jehova* je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni, 43 dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge*.«‘+ 44 David mu torej pravi Gospod. Kako je potem lahko Kristus njegov sin?«

45 Nato je, medtem ko je vse ljudstvo poslušalo, učencem rekel: 46 »Pazite se pismoukov, ki radi hodijo okoli v dolgih oblačilih in jim je všeč, da jih na trgih pozdravljajo. Radi imajo prve* sedeže v sinagogah in najvidnejša mesta pri večerjah.+ 47 Vdovam jemljejo hiše* in opravljajo dolge molitve, da bi jih drugi občudovali. Takšnim se bo strožje sodilo.«