Apostolska dela

8 Savel pa je odobraval umor Štefana.+

Še tisti dan se je začelo veliko preganjanje občine, ki je bila v Jeruzalemu, in vsi razen apostolov so se razkropili po vsej Judeji in Samaríji.+ 2 Štefana je nekaj vernikov odneslo, da bi ga pokopali. Zelo so žalovali za njim. 3 V tistem času je Savel začel grobo napadati občino. Kar po vrsti je vdiral v hiše, vlačil iz njih moške in ženske in jih pošiljal v ječo.+

4 Učenci, ki so se razkropili, pa so šli po deželi in ljudem oznanjali dobro novico, Božjo besedo.+ 5 Tako je Filip šel v mesto Samaríja*+ in začel tam oznanjevati o Kristusu. 6 Množice so pozorno spremljale, kaj je Filip govoril. Ljudje so ga poslušali in gledali čudeže, ki jih je delal. 7 Mnogi so imeli v sebi hudobne* duhove in ti duhovi so z glasnim krikom prihajali iz njih.+ Poleg tega so bili ozdravljeni mnogi, ki so bili hromi ali pa so šepali. 8 Zato je v tem mestu zavladalo veliko veselje.

9 V mestu je živel moški z imenom Simon, ki se je ukvarjal z magijo. Pri Samarijanih je vzbujal začudenje in je zase trdil, da je velik človek. 10 Vsi, od preprostih do pomembnih ljudi, so ga pozorno poslušali in govorili: »V tem človeku je Božja velika moč.« 11 Ljudi je že kar nekaj časa osupljal z magijo, zato so mu sledili. 12 Ko pa so začeli verjeti Filipu, ki je oznanjal dobro novico o Božjem kraljestvu+ in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti tako moški kot ženske.+ 13 Tudi Simon je začel verovati in po krstu je spremljal Filipa.+ Čudeži in velika mogočna dela, ki jih je videl, so ga osupnili.

14 Apostoli v Jeruzalemu so slišali, da so Samarijani sprejeli Božjo besedo,+ zato so tja poslali Petra in Janeza. 15 Šla sta torej v Samaríjo in molila, da bi tamkajšnji verniki prejeli svetega duha.+ 16 Duh namreč še ni prišel na nobenega od njih, bili so samo krščeni v imenu Gospoda Jezusa.+ 17 Potem sta nanje polagala roke*+ in drug za drugim so prejemali svetega duha.

18 Ko je Simon videl, da ljudje dobijo duha, ko apostola nanje položita roke*, jima je ponudil denar 19 in rekel: »Dajta tudi meni moč, da bo vsak, na kogar bom položil roke*, prejel svetega duha.« 20 Peter mu je odgovoril: »Tvoje srebro naj gre s teboj vred v nič! Ali si mislil, da lahko z denarjem kupiš Božji brezplačni dar?+ 21 Ti ne moreš imeti nič s tem, saj Bog vidi, da tvoje srce ni iskreno. 22 Zato se pokesaj za svoje napačno razmišljanje in goreče prosi Jehova*, da bi ti, če je mogoče, odpustil to hudobno namero. 23 Vidim, da si poln grenkega strupa in suženj nepravičnosti.« 24 Simon je rekel: »Goreče prosita Jehova*, da me ne doleti to, kar sta rekla.«

25 Potem ko sta tam razglasila Jehovovo* besedo in temeljito pričevala, sta se odpravila nazaj v Jeruzalem in spotoma po mnogih samaríjskih vaseh oznanjala dobro novico.+

26 Filipu pa je Jehovov* angel+ rekel: »Pojdi proti jugu po cesti, ki se spušča iz Jeruzalema v Gazo.« (To je puščavska cesta.) 27 Filip je šel in srečal etiopskega dvorjana*, ki je bil visoki uradnik kandáke*, etiopske kraljice, in odgovoren za vse njene zakladnice. Prihajal je iz Jeruzalema, kamor je šel častit Boga,+ 28 zdaj pa se je vračal domov. Sedel je na svojem vozu in na glas bral spise preroka Izaija. 29 Bog je Filipu po svojem duhu rekel: »Pojdi k temu vozu.« 30 Filip je pritekel s strani in slišal dvorjana* na glas brati spise preroka Izaija. Vprašal ga je: »Ali razumeš to, kar bereš?« 31 Odgovoril je: »Kako pa bi lahko razumel, če mi nihče ne razloži?« Zato je Filipa povabil, naj se povzpne na voz in prisede. 32 Moški je bral naslednji odlomek iz Svetih spisov: »Privedli so ga, kakor privedejo ovco v zakol. Kakor se jagnje tik pred striženjem ne oglaša, tako tudi on ne odpre svojih ust.+ 33 Med poniževanjem je bil prikrajšan za pravico.+ Kdo bo povedal podrobnosti o njegovem rodu*? Življenje na zemlji mu je namreč odvzeto.«+

34 Dvorjan* je Filipu nato rekel: »Prosim te, povej mi, o kom prerok tu govori. O sebi ali o kom drugem?« 35 Filip je začel govoriti. Izhajal je iz tega odlomka iz Svetih spisov in moškemu oznanil dobro novico o Jezusu. 36 Ko sta se vozila naprej, sta prišla do vode in dvorjan* je rekel: »Glej, voda! Ali mi kaj preprečuje, da bi se dal krstiti?« 37 ——* 38 Potem ko je ukazal ustaviti voz, sta oba šla v vodo in Filip ga je krstil. 39 Ko sta prišla iz vode, je Jehovov* duh Filipa hitro odvedel stran, dvorjan* pa je veselo nadaljeval svojo pot in ni več videl Filipa. 40 Filip je prišel v Ašdód in na poti iz Ašdóda v Cezarejo+ oznanjal dobro novico vsem mestom, skozi katera je šel.