Evangelij po Mateju

13 Še isti dan je Jezus šel iz tiste hiše in se usedel ob jezeru. 2 Ob njem so se zbrale množice ljudi, zato je šel v čoln in se usedel, ljudje pa so stali na bregu.+ 3 Nato jih je s pomočjo ponazoritev poučil+ o mnogih resnicah. Rekel je: »Sejalec je šel sejat.+ 4 Ko je tako sejal, je nekaj semena padlo na pot. Prišle so ptice in ga pozobale.+ 5 Nekaj ga je padlo na skalnata tla, kjer ni bilo veliko prsti, in ker je bila prst plitva, je seme takoj vzklilo.+ 6 Toda ko je sonce vzšlo, je rastlinice ožgalo, in ker niso imele korenin, so uvenele. 7 Spet drugo seme je padlo med trnje in trnje je zraslo ter rastlinice zadušilo.+ 8 Nekaj semena pa je padlo na dobro zemljo in je obrodilo: eno 100-krat toliko, kot je bilo posejanega semena, drugo 60-krat toliko in tretje 30-krat toliko.+ 9 Kdor ima ušesa, naj pozorno prisluhne.«+

10 Nato so k Jezusu pristopili učenci in ga vprašali: »Zakaj ljudi učiš s ponazoritvami?«+ 11 Odgovoril jim je: »Vam je dana čast, da razumete svete skrivnosti+ nebeškega Kraljestva, njim pa ni dana. 12 Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več in bo imel obilo. Kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.+ 13 S ponazoritvami jih učim zato, ker gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne slišijo, niti ne dojamejo pomena.+ 14 Na njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki se glasi: ‚Poslušali boste, ne boste pa dojeli pomena, in gledali boste, pa čisto nič videli.+ 15 Temu ljudstvu je namreč srce postalo nedovzetno. Pokrili so si ušesa in zaprli so oči, da ne bi nič videli in nič slišali, da ne bi s srcem dojeli pomena, se pokesali in bi jih jaz ozdravil.‘+

16 Toda srečne so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo.+ 17 Verjemite mi: mnogo prerokov in drugih pravičnih ljudi si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli,+ in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.

18 Prisluhnite zdaj ponazoritvi o sejalcu.+ 19 Ko kdo sliši sporočilo* o Kraljestvu, pa ne dojame njegovega pomena, pride Hudobni+ in mu iztrga to, kar je imel posejano v srcu. Takšen človek je podoben tlom na poti, na katera je bilo posejano seme.+ 20 Človek, ki je podoben skalnatim tlom, na katera je bilo posejano seme, sporočilo sliši in ga takoj z veseljem sprejme.+ 21 Toda sporočilo v njegovem srcu ne požene korenin, zato takšen človek vztraja samo nekaj časa. Ko zaradi sporočila pride do stiske ali preganjanja, takoj odpade. 22 Tisti, ki je podoben s trnjem poraslim tlom, na katera je bilo posejano seme, sporočilo posluša, ampak mu skrbi te stvarnosti*+ in varljiva moč bogastva sporočilo zadušijo, tako da to neha rojevati sad.+ 23 Tisti, ki so podobni dobri zemlji, na katero je bilo posejano seme, pa sporočilo poslušajo, dojamejo njegov pomen in res začnejo rojevati sad: eden rodi 100-krat toliko, kot je bilo posejanega semena, drugi 60-krat toliko in tretji 30-krat toliko.«+

24 Povedal jim je še eno ponazoritev: »Nebeško Kraljestvo je podobno človeku, ki je na svojem polju posejal dobro seme. 25 Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in med pšenico zasejal ljuljko* ter odšel. 26 Ko so rastlinice pognale in obrodile, se je pokazala tudi ljuljka*. 27 Zato so h gospodarju prišli sužnji in ga vprašali: ‚Gospodar, ali nisi na svojem polju posejal dobrega semena? Od kod potem ljuljka*?‘ 28 Gospodar jim je odgovoril: ‚To je naredil sovražnik.‘+ Sužnji pa so ga vprašali: ‚Ali hočeš, da gremo in jo populimo?‘ 29 Rekel jim je: ‚Ne, da ne bi morda pri puljenju ljuljke* zraven izruvali še pšenice. 30 Naj oboje raste skupaj do žetve, ob žetvi pa bom žanjcem naročil, naj najprej populijo ljuljko* in jo zvežejo v snope, da se sežge, nato pa pšenico spravijo v mojo žitnico.‘«+

31 Povedal jim je še eno ponazoritev: »Nebeško Kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek posejal na svojem polju.+ 32 To zrno je najmanjše od vseh semen, zraste pa v največjo vrtno rastlino in postane drevo, tako da pridejo ptice in se naselijo na njegovih vejah.«

33 Zatem jim je povedal še to ponazoritev: »Nebeško Kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je ženska vmešala v tri velike mere* moke, tako da je začelo vzhajati vse testo.«+

34 Jezus je o vsem tem ljudi poučeval s ponazoritvami. Vedno jih je učil s ponazoritvami.+ 35 S tem se je izpolnilo to, kar je bilo napovedano po preroku, ki je rekel: »Spregovoril bom v ponazoritvah, oznanil bom to, kar je skrito že od začetka*.«+

36 Potem je ljudi razpustil in odšel v hišo. Njegovi učenci pa so prišli k njemu in mu rekli: »Razloži nam ponazoritev o ljuljki* na polju.« 37 Odgovoril jim je: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov, 38 polje je svet,+ dobro seme so sinovi Kraljestva, ljuljka* so sinovi Hudobnega+ 39 in sovražnik, ki jo je posejal, je Hudič. Žetev so zadnji dnevi* te stvarnosti* in žanjci so angeli. 40 Kakor ljuljko* populijo in sežgejo z ognjem, tako bo v zadnjih dneh te stvarnosti*.+ 41 Sin človekov bo poslal svoje angele in ti bodo iz njegovega Kraljestva populili vse, ki druge navajajo na greh*, in tiste, ki ravnajo hudobno*, 42 ter jih vrgli v ognjeno peč.+ Tam bodo jokali in škripali z zobmi. 43 Takrat bodo pravični v Kraljestvu svojega Očeta svetili tako živo kakor sonce.+ Kdor ima ušesa, naj pozorno prisluhne.

44 Nebeško Kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na polju, ki ga je človek našel in nato ponovno skril. Od veselja je šel, prodal vse, kar je imel, in kupil tisto polje.+

45 Nebeško Kraljestvo je podobno tudi potujočemu trgovcu, ki je iskal zelo lepe bisere. 46 Ko je našel en dragocen biser, je šel, takoj prodal vse, kar je imel, in ga kupil.+

47 Poleg tega je nebeško Kraljestvo podobno vlačilni mreži, ki so jo spustili v morje in so se vanjo ujele raznovrstne ribe. 48 Ko se je napolnila, so jo potegnili na obalo, se usedli in dobre ribe+ nabrali v posode, neprimerne+ pa pometali proč. 49 Tako bo v zadnjih dneh te stvarnosti*. Prišli bodo angeli in hudobne ločili od pravičnih. 50 Hudobne bodo vrgli v ognjeno peč, kjer bodo jokali in škripali z zobmi.

51 Ali ste dojeli pomen vsega tega?« Odgovorili so mu: »Smo.« 52 Nato jim je rekel: »Zato je vsak učitelj, ki je poučen o nebeškem Kraljestvu, podoben gospodarju, ki iz svoje zakladnice* prinaša novo in staro.«

53 Ko je Jezus povedal vse te ponazoritve, je odšel. 54 Prišel je v svoj domači kraj+ in začel ljudi učiti v njihovi sinagogi, tako da so bili osupli in so se spraševali: »Kako je mogoče, da ima ta človek takšno modrost in opravlja tako mogočna dela?+ 55 Ali ni tesarjev sin?+ Ali ni njegovi mami ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda?+ 56 In ali niso vse njegove sestre* pri nas? Kako je torej mogoče, da govori in dela vse to?«+ 57 Zato niso hoteli verjeti vanj*.+ Jezus pa jim je rekel: »Preroka spoštujejo povsod, razen v njegovem domačem kraju in njegovi lastni hiši.«+ 58 Ker niso imeli vere, tam ni naredil veliko mogočnih del.