Joel
2 »Zatrobite na rog na Síonu!+
Zaženite bojni krik na Božji sveti gori!
Podoben je megleni jutranji svetlobi, ki se širi po gorah.
Glej, številna in mogočna vojska.+
Takšne vojske ni bilo še nikoli prej
in je tudi nikoli več ne bo
v nobenem od prihodnjih rodov.
Pred njo je dežela, ki je kakor edenski vrt,+
za njo pa opustošena pustinja.
Nič ne preživi njenega napada.
5 Njihovo poskakovanje po vrhovih gora je podobno zvoku bojnih vozov,+
prasketanju plamenečega ognja, ki požira slamo.
Kakor mogočna vojska so se razvrstili za boj.
6 Zaradi njih bodo ljudstva trepetala.
Ljudje bodo prebledevali od strahu.
7 Napadajo kakor bojevniki.
Na obzidje se vzpenjajo kakor vojaki.
Vsak se drži svoje poti,
s svoje steze ne zavijajo.
8 Drug drugega ne odrivajo.
Vsak gre naprej po svoji poti.
Tudi če kdo od njih pade pod puščicami,
se drugi ne ustavijo.
9 Vdirajo v mesto, tečejo po obzidju.
Plezajo na hiše, skozi okna vstopajo kakor tat.
10 Pred njimi trepeta dežela, trese se nebo.
Sonce in luna temnita,+
zvezde izgubljajo svoj sijaj.
11 Jehova bo glasno zavpil na čelu svoje vojske.+ Njegov tabor je zelo velik.+
Bog izpolnjuje svojo besedo in je mogočen.*
Jehovov dan je velik in vzbuja globoko strahospoštovanje.+
Kdo ga lahko prestane?«+
12 »Vendar še ni prepozno,« govori Jehova. »Vrnite se k meni z vsem svojim srcem,+
s postom,+ jokom in žalovanjem.«
13 »Raztrgajte si srce,+ ne pa oblačil.+
Vrnite se k svojemu Bogu Jehovu,
saj je sočuten in usmiljen, ne razjezi se hitro*+ in je neizmerno vdan v ljubezni,+
pa bo še enkrat razmislil o nesreči,* ki jo namerava poslati.
14 Kdove, morda si bo vaš Bog Jehova premislil in spremenil svojo odločitev*+
ter vas blagoslovil,
tako da mu boste lahko darovali žitno daritev in pitno daritev.
15 Zatrobite na rog na Síonu!
Razglasite post! Skličite slovesen zbor!+
16 Zberite ljudstvo in ga posvetite*!+
Zberite starce*, zberite otroke in dojenčke!+
Ženin in nevesta naj prideta iz svoje sobe.
‚Jehova, usmili se svojega ljudstva,
ne prepusti svojega ljudstva* sramotenju.
Ne dovoli, da bi mu vladali narodi.
Zakaj naj bi druga ljudstva govorila: »Kje je njihov Bog?«‘+
19 Jehova bo svojemu ljudstvu odgovoril:
‚Zdaj vam bom dal žito, novo vino in olje,
da vam ne bo nič manjkalo.+
Ne bom več dovolil, da bi vas narodi sramotili.+
20 Sovražnika, ki prihaja s severa, bom spravil daleč stran od vas,
prepodil ga bom v sušno in samotno pustinjo,
tako da bo predstraža njegove vojske gledala proti vzhodnemu morju*,
zadnja straža pa proti zahodnemu morju*.
21 Dežela, ne boj se!
Veseli se, saj bo Jehova naredil velike stvari!
22 Divje živali, ne bojte se,
saj bodo pašniki v pustinji ozeleneli,+
drevesa bodo obrodila+
– figa in trta bosta bogato obrodili.+
23 In vi, síonski sinovi, veselite se tega, kar bo naredil vaš Bog Jehova.+
Dal vam bo ravno prav jesenskega dežja.
Na vas bo izlil obilen dež,
jesenski in spomladanski dež, kot v preteklosti.+
25 »Nadoknadil vam bom letine,
ki so vam jih požrle odrasle kobilice, mlade kobilice, kobilice uničevalke in kobilice požiralke
in hvalili moje ime Jehova, ime svojega Boga,+
ki je za vas naredil čudovite stvari.
Moje ljudstvo ne bo nikoli več osramočeno.+
27 Spoznali boste, da sem jaz z izraelskim ljudstvom,+
da sem jaz vaš Bog Jehova+ – nobenega drugega ni.
Moje ljudstvo ne bo nikoli več osramočeno.
28 Potem bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha,+
zato bodo vaši sinovi in vaše hčere prerokovali,
vaši starci bodo imeli sanje
in vaši mladeniči videnja.+
29 Tiste dni bom svojega duha izlil
tudi na svoje sužnje, moške in ženske.
31 Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri,+
preden pride Jehovov dan, ki je velik in vzbuja strahospoštovanje.+
32 Vsak, ki bo klical moje ime Jehova, bo rešen.+
Na gori Síon in v Jeruzalemu bodo tisti, ki bodo ubežali,+
tisti preživeli, ki sem jih jaz, Jehova, poklical.
Tako bo, kot sem rekel jaz, Jehova.«