Prva Mojzesova knjiga

18 Jehova+ se je zatem Abrahamu prikazal pri velikih drevesih v Mámreju.+ Abraham je v največji dnevni vročini sedel pred vhodom šotora, 2 in ko je dvignil pogled, je nekoliko stran od sebe videl tri moške.+ Stekel je do njih in se priklonil do tal. 3 Nato je rekel: »Jehova, če sem si pridobil tvojo naklonjenost, te prosim, da se ustaviš pri meni, svojem služabniku. 4 Prinesli bomo malo vode in vam umili noge.+ Potem se lahko odpočijete pod drevesom. 5 Ker ste prišli k meni, svojemu služabniku, mi dovolite, da vam prinesem kak kos kruha, da se boste lahko okrepčali*. Potem pa lahko greste naprej.« Rekli so mu: »V redu. Naredi tako, kot si rekel.«

6 Abraham je odhitel k Sari v šotor in ji rekel: »Hitro vzemi tri merice* fino mlete* moke, zamesi testo in speci kruh.« 7 Zatem je stekel k čredi. Izbral je mladega in lepega bika ter ga dal služabniku, da ga je hitro pripravil. 8 Abraham je nato vzel maslo in mleko ter mladega bika, ki ga je pripravil, in vse to položil prednje. Jedli so, on pa je medtem stal poleg njih pod drevesom.+

9 Vprašali so ga: »Kje je tvoja žena Sara?«+ Odgovoril je: »Tukaj je, v šotoru.« 10 Eden od njih je nato rekel: »Naslednje leto ob tem času se bom vrnil k tebi in tvoja žena Sara bo imela sina.«+ Sara pa je poslušala pri vhodu v šotor, ki je bil za njegovim hrbtom. 11 Abraham in Sara sta bila že precej v letih+ in Sara je bila prestara, da bi lahko imela otroke*.+ 12 Zato se je zasmejala sama pri sebi in si rekla: »Ali bom zdaj, ko sem se že postarala in je tudi moj gospod že star, res imela to veselje?«+ 13 Jehova pa je Abrahama vprašal: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla, da ne bo mogla roditi pri teh letih? 14 Ali je za Jehova kaj nemogoče?+ Naslednje leto ob tem času se bom vrnil k tebi in Sara bo imela sina.« 15 Sara pa se je ustrašila, zato je tajila: »Ne, nisem se smejala!« Toda on je rekel: »Ja, smejala si se.«

16 Moški so vstali, da bi se odpravili naprej, in Abraham jih je pospremil do kraja, od koder so videli Sódomo.+ 17 Jehova je rekel: »Pred Abrahamom ne bom skrival tega, kar bom storil.+ 18 Konec koncev bo iz Abrahama nastal velik in mogočen narod in po njem bodo blagoslovljeni* vsi narodi na zemlji.+ 19 Jaz, Jehova, ga dobro poznam, zato vem, da bo zapovedal svojim sinovom in vsem svojim potomcem, naj izpolnjujejo moje zapovedi* in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico.+ Zato bom jaz, Jehova, zagotovo izpolnil to, kar sem obljubil glede Abrahama.«

20 Zatem je Jehova rekel: »Pritoževanje nad Sódomo in Gomóro je res glasno+ in njun greh je zelo velik.+ 21 Šel bom pogledat, ali res počnejo to, kar se sliši iz pritožb, ki so prišle do mene. Hočem se prepričati, ali je res tako.«+

22 Nato sta se moška odpravila proti Sódomi, Jehova+ pa je ostal z Abrahamom. 23 Abraham je pristopil in vprašal: »Ali boš res uničil pravične skupaj s hudobnimi?+ 24 Kaj, če je v mestu 50 pravičnih? Ali boš mesto vseeno uničil? Ali mu ne boš prizanesel zaradi teh 50 pravičnih, ki so v njem? 25 Ti ne bi nikoli tako ravnal, da bi usmrtil pravičnega skupaj s hudobnim, da bi pravični končal enako kot hudobni!+ Ti ne bi nikoli tako ravnal.+ Ali ne bi ti, ki si Sodnik vse zemlje, naredil to, kar je prav?«+ 26 Jehova je odgovoril: »Če bom v Sódomi našel 50 pravičnih, bom zaradi njih prizanesel vsemu mestu.« 27 Toda Abraham je nadaljeval: »Prosim te, Jehova, dovoli mi, da še nekaj povem, čeprav sem samo prah in pepel. 28 Kaj, če bo pravičnih pet manj kot 50? Ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Bog pa je odgovoril: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem 45.«+

29 Toda Abraham je spet spregovoril: »Kaj, če se jih tam najde 40?« Bog je odgovoril: »Ne bom tega storil zaradi 40 pravičnih.« 30 Abraham pa je nadaljeval: »Jehova, prosim, nikar se ne razjezi,+ ampak mi dovoli še nekaj reči: Kaj, če se jih tam najde samo 30?« Bog je odgovoril: »Ne bom tega storil, če jih bom tam našel 30.« 31 Toda Abraham je še rekel: »Prosim, Jehova, dovoli mi, da te še nekaj vprašam: Kaj, če se jih tam najde samo 20?« Bog je odgovoril: »Ne bom ga uničil zaradi 20 pravičnih.« 32 Nazadnje je Abraham rekel: »Jehova, prosim, nikar se ne razjezi, ampak mi dovoli, da samo še tokrat nekaj rečem: Kaj, če se jih tam najde samo 10?« Bog je odgovoril: »Ne bom ga uničil zaradi teh 10.« 33 Jehova je nato nehal govoriti z Abrahamom in odšel,+ Abraham pa se je vrnil domov.