Jeremija
6 Zatecite se na varno, o Benjaminovci, zbežite iz Jeruzalema!
Prižgite ogenj za znamenje na Bet Kêremu!
S severa grozi nesreča, veliko opustošenje.+
2 Síonska hči je podobna lepi in nežni ženski.+
3 Prišli bodo pastirji s svojimi čredami.
4 »Pripravite se* za vojno proti njej!
Pojdimo, napadimo jo sredi dneva!«
»Gorje nam, ker je že skoraj konec dneva,
ker se večerne sence daljšajo!«
6 Jehova nad vojskami namreč pravi:
»Posekajte les in za napad na Jeruzalem naredite oblegovalni nasip.+
To mesto mora biti poklicano na odgovornost.
V njem ni nič drugega kot zatiranje.+
7 Tako kot vodni zbiralnik ohranja vodo svežo,
tako mesto ohranja hudobijo svežo.
Nasilje in uničevanje je slišati v njem,+
bolezen in nadloga sta mi ves čas pred očmi.
8 O Jeruzalem, vzemi si k srcu moje svarilo,
drugače se bom z gnusom obrnil stran od tebe+
in te spremenil v pusto, nenaseljeno deželo.«+
9 Jehova nad vojskami pravi:
»Sovražnik bo tiste, ki bodo preostali od Izraela, do zadnjega pobral, tako kot paberkovalec* pobere zadnje grozde s trte.
Še enkrat pojdi skozi vinograd, tako kot gre obiralec grozdja.«
10 »Komu naj govorim in koga naj posvarim?
Kdo me bo poslušal?
Glej, njihova ušesa so zamašena,* tako da ne slišijo.+
Glej, Jehovovo besedo so začeli zaničevati,+
njegova beseda jim ni všeč.
»Izlij ga na otroke po ulicah+
in na mladeniče, ki so zbrani skupaj.
Vsi bodo ujeti – možje in njihove žene,
starci in tisti še starejši.+
12 Njihove hiše bodo pripadle drugim,
s polji in ženami vred,+
ker bom uporabil svojo moč proti prebivalcem te dežele,« govori Jehova.
13 »Vsi, od navadnega človeka do pomembneža, si namreč na nepošten način ustvarjajo dobiček.+
Vsi, od preroka do duhovnika, goljufajo druge.+
14 Propad* mojega ljudstva hočejo zdraviti prav na lahko*, ko govorijo
‚Mir je! Mir!‘,
čeprav miru ni.+
15 Ali se sramujejo svojega gnusnega početja?
Ne, prav nič se ne sramujejo!
Sramu sploh ne poznajo!+
Zato bodo popadali med pobitimi.
Spotaknili se bodo, ko jih bom kaznoval,« govori Jehova.
16 Jehova pravi tako:
»Ustavite se na razpotjih in poglejte.
Povprašajte po starodavnih poteh,
vprašajte, kje je dobra pot, in nato pojdite po njej,+
pa boste našli mir.«
Toda oni govorijo: »Ne, ne bomo šli po njej.«+
17 »Postavil sem stražarje,+ ki so govorili:
‚Bodite pozorni na zvok roga!‘«+
Toda oni so rekli: »Ne, ne bomo.«+
18 »Zato poslušajte, narodi!
Spoznajte, zbrani ljudje,
kaj se bo zgodilo z Jeruzalemčani.
19 Poslušaj, zemlja!
Nad to ljudstvo bom pripeljal nesrečo,+
posledico njihovih spletk,
ker se niso zmenili za moje besede
in so zavračali moj zakon*.«
20 »Kaj mi mar, da prinašate kadilno smolo iz Sábe
in dišeči trst iz daljne dežele?
Vaše žgalne daritve mi niso sprejemljive,
vaše žrtve mi niso všeč.«+
21 Zato Jehova pravi:
»Temu ljudstvu bom nastavil ovire*.
Spotaknili se bodo ob njih
– očetje s sinovi vred,
sosed in njegov prijatelj.
Vsi bodo uničeni.«+
22 Jehova govori tako:
»Glej, iz severne dežele prihaja ljudstvo,
s skrajnih koncev zemlje se odpravlja mogočen narod.+
23 V rokah imajo lok in kopje.
Okrutni so in ne bodo imeli nobenega usmiljenja.
Njihov glas buči kakor morje,
jezdijo na konjih.+
Razvrščajo se za boj proti tebi, o síonska hči.«
24 Slišali smo novico o tem.
Vsepovsod vlada velik strah.
Žaluj, vpij od bolečine,+ kot če bi izgubila svojega edinca,
ker bo nad nas nenadoma prišel uničevalec.+
27 »Postavil sem te*, da boš moje ljudstvo prečiščeval, kot se prečiščuje rudo,
da ga boš temeljito preiskoval.
Opazoval boš in preiskoval njihovo ravnanje.
Takšni so kot baker in železo.
Prav vsi so pokvarjeni.
29 Od podpihovanja ognja se je meh ožgal,
ven pa prihaja le svinec.