Evangelij po Luku
16 Jezus je nato svojim učencem rekel: »Neki bogat človek je imel oskrbnika*. Tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo imetje. 2 Zato ga je poklical in mu rekel: ‚To, kar slišim o tebi, ni dobro. Ne boš več upravljal hiše, zato mi daj poročilo o tem, kako si kot oskrbnik porabljal moj denar.‘ 3 Nato si je oskrbnik rekel: ‚Kaj naj naredim, ker me gospodar noče več imeti za oskrbnika? Za kopánje nisem dovolj močan, beračiti pa me je sram. 4 Aha, že vem, kaj bom naredil, da me bodo ljudje sprejeli v svoj dom, ko ne bom več oskrbnik.‘ 5 K sebi je začel klicati gospodarjeve dolžnike, vsakega posebej. Prvega je vprašal: ‚Koliko dolguješ mojemu gospodarju?‘ 6 Ta je odgovoril: ‚Sto batov* oljčnega olja.‘ Oskrbnik pa mu je rekel: ‚Vzemi svojo pogodbo nazaj in sedi ter hitro napiši 50.‘ 7 Nato je drugega vprašal: ‚Koliko pa mu dolguješ ti?‘ Ta je odgovoril: ‚Sto korov* pšenice.‘ Oskrbnik mu je rekel: ‚Vzemi svojo pogodbo nazaj in napiši 80.‘ 8 Gospodar je oskrbnika, čeprav je bil ta nepravičen, pohvalil, saj je ravnal preudarno*. Otroci te stvarnosti* so namreč v ravnanju z drugimi* preudarnejši od otrok luči.+
9 Povem vam še to: pridobite si prijatelje s pomočjo nepravičnega bogastva,+ da bi vas takrat, ko bo tega bogastva zmanjkalo, sprejeli v večna bivališča.+ 10 Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, in kdor je v najmanjšem nepravičen, je nepravičen tudi v velikem. 11 Če se torej niste izkazali zvestih glede nepravičnega bogastva, kdo vam bo zaupal tisto pravo bogastvo? 12 In če se niste izkazali zvestih glede tistega, kar pripada drugemu, kdo vam bo dal to, kar je namenjeno vam?+ 13 Noben služabnik ne more sužnjevati dvema gospodarjema. Če bo enega imel rad, bo drugega sovražil, in če se bo enega držal, bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.«+
14 Vse to pa so poslušali farizeji, ki so ljubili denar, in so se mu začeli posmehovati.+ 15 Zato jim je rekel: »Vi se pred ljudmi kažete pravične,+ toda Bog pozna vaše srce.+ Kar imajo namreč ljudje za pomembno, je v Božjih očeh nagnusno.+
16 Zakonik* in Preroški spisi so se oznanjali, dokler ni prišel Janez. Od takrat naprej pa se oznanja dobra novica o Božjem kraljestvu in vsakršni ljudje si močno prizadevajo, da bi prišli vanj.+ 17 Prej bi se zgodilo, da bi izginila nebo in zemlja, kot pa da bi delček črke v Zakoniku* ostal neizpolnjen.+
18 Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, zagreši prešuštvo. In kdor se poroči z razvezano žensko, zagreši prešuštvo.+
19 Neki bogat človek se je rad oblačil v vijoličasta* oblačila in oblačila iz kakovostnega platna ter je iz dneva v dan užival v razkošju. 20 Pred njegova vrata so prinašali berača Lazarja, ki je bil poln razjed 21 in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogataševe mize. Celo psi so prihajali in lizali Lazarjeve razjede. 22 Čez čas je berač umrl in angeli so ga odnesli k Abrahamu*.
Umrl je tudi bogataš in so ga pokopali. 23 V grobu* je ves v mukah dvignil pogled ter od daleč videl Abrahama in ob njem* Lazarja. 24 Zato je zaklical: ‚Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, saj trpim v tem plamenečem ognju.‘ 25 Abraham pa je rekel: ‚Otrok, spomni se, da si v svojem življenju užival veliko dobrega, Lazarja pa je doletelo veliko slabega. Toda zdaj je on potolažen, ti pa trpiš. 26 Poleg vsega tega je med nami in vami narejen velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tu priti čez k vam, ne morejo priti in prav tako ne morejo ljudje od tam priti čez k nam.‘ 27 Nato je bogataš rekel: ‚Potem pa te prosim, oče, pošlji ga v hišo mojega očeta, 28 saj imam pet bratov. Naj jih posvari, da ne bi tudi oni prišli v ta kraj muk.‘ 29 Abraham pa mu je rekel: ‚Imajo Mojzesove spise in Preroške spise. Te naj poslušajo.‘+ 30 Nato je bogataš rekel: ‚Oče Abraham, njih ne bodo poslušali, ampak če bi šel k njim kdo, ki bi vstal od mrtvih, se bodo pokesali.‘ 31 Abraham pa mu je odgovoril: ‚Če Mojzesovih spisov in Preroških spisov ne poslušajo,+ ne bodo poslušali niti tega, ki bi vstal od mrtvih.‘«