Razodetje Janezu
6 Videl sem, ko je Jagnje+ zlomilo prvega od sedmih pečatov,+ in slišal eno od štirih živih bitij,+ kako je z glasom, podobnim gromu, reklo: »Pojdi!« 2 Takrat sem zagledal belega konja+ in na njem jezdeca z lokom v roki. Dobil je krono+ in zmagovalno odšel, da izbojuje dokončno zmago.+
3 Ko je Jagnje zlomilo drugi pečat, sem slišal drugo živo bitje+ reči: »Pojdi!« 4 Prišel je drug konj, ki je bil ognjene barve. Njegov jezdec je dobil velik meč in oblast, da odvzame mir z zemlje in tako povzroči, da se ljudje neusmiljeno pobijajo med seboj.+
5 Ko je Jagnje zlomilo tretji pečat,+ sem slišal tretje živo bitje+ reči: »Pojdi!« Nato sem zagledal črnega konja in na njem jezdeca, ki je imel v roki tehtnico. 6 Zaslišal sem nekaj podobnega glasu, ki je prihajal iz srede štirih živih bitij: »Merica* pšenice za denarij*+ in tri merice ječmena za denarij, oljčno olje in vino pa pusti pri miru*.«+
7 Ko je Jagnje zlomilo četrti pečat, sem slišal četrto živo bitje+ reči: »Pojdi!« 8 Nato sem zagledal bledega konja in na njem jezdeca, ki mu je bilo ime Smrt. Tik za njim je šel grob*. Dobila sta oblast nad četrtino zemlje, da pobijata ljudi z dolgim mečem, lakoto,+ smrtonosno kugo in zvermi.+
9 Ko je Jagnje zlomilo peti pečat, sem ob vznožju oltarja+ zagledal kri*+ tistih, ki so bili zaradi Božje besede in svojega oznanjevanja neusmiljeno pobiti.+ 10 Glasno so vpili: »Vrhovni gospod, sveti in resnični*,+ kako dolgo boš še čakal? Kdaj boš sodil tistim, ki živijo na zemlji, in maščeval našo kri?«+ 11 Vsak od njih je dobil dolgo belo oblačilo+ in rečeno jim je bilo, naj še malo počakajo, dokler se ne dopolni število njihovih sosužnjev, njihovih bratov, ki bodo prav tako ubiti.+
12 Nato sem videl, da je Jagnje zlomilo šesti pečat. Nastal je velik potres, sonce je postalo temno kakor črna raševina*, luna je postala rdeča kakor kri+ 13 in zvezde so z neba padle na zemljo, tako kot nezrele fige padejo z drevesa, ko ga zamaje močan veter. 14 Nebo se je zvilo kakor zvitek+ in izginilo. Vse gore in otoki so bili odstranjeni s svojega mesta.+ 15 Kralji zemlje, visoki uradniki, vojaški poveljniki, bogati, močni, vsi sužnji in vsi svobodni so se poskrili po votlinah in med gorskim skalovjem+ 16 ter goram in skalam govorili: »Padite na nas+ in nas skrijte pred tistim, ki sedi na prestolu,+ in pred jezo Jagnjeta.+ 17 Prišel je namreč veliki dan njune jeze.+ Kdo ga lahko preživi?«+