Prva Mojzesova knjiga
2 Tako sta bila dokončana nebo in zemlja ter vse, kar je na njiju*.+ 2 Bog je do sedmega dne* dokončal svoje delo, sedmi dan pa je začel počivati od vsega dela, ki ga je opravil.+ 3 Sedmi dan* je blagoslovil in posvetil, ker na ta dan počiva od vsega svojega dela. Ustvaril je namreč vse, kar se je namenil.
4 To je zgodovina neba in zemlje ob času, ko sta bila ustvarjena, na dan*, ko je Bog Jehova* naredil zemljo in nebo.+
5 Na zemlji še ni bilo poljskega grmičevja in tudi rastlinje na polju še ni pognalo, ker Bog Jehova še ni poslal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi zemljo obdeloval. 6 Z zemlje pa se je dvigala meglica in je namakala vse zemeljsko površje.
7 Nato je Bog Jehova iz zemeljskega prahu*+ izoblikoval človeka ter mu v nosnice vdahnil dih življenja.+ Tako je človek postal živo bitje*.+ 8 Zatem je Bog Jehova na vzhodnem delu Edena zasadil vrt+ in vanj postavil človeka, katerega je izoblikoval.+ 9 Bog Jehova je povzročil, da je iz zemlje zraslo vsakovrstno drevje, ki je prijetno za pogled in rojeva dobre sadove*. Povzročil je tudi, da je sredi vrta zraslo drevo življenja+ in drevo spoznanja dobrega in slabega.+
10 V Edenu je bil izvir reke, ki je namakala vrt in se nato razdelila v štiri reke. 11 Prva reka se imenuje Pišón in teče okrog celotne havílske dežele, v kateri je zlato. 12 Zlato te dežele je zelo kakovostno. V tej deželi sta tudi bdelij* in oniks. 13 Druga reka se imenuje Gíhon in teče okrog celotne dežele Kuš. 14 Tretja reka se imenuje Tigris*+ in teče vzhodno od Asirije.+ Četrta reka pa je Évfrat.+
15 Bog Jehova je torej vzel človeka in ga naselil v edenskem vrtu, da bi vrt obdeloval in zanj skrbel.+ 16 Bog Jehova je človeku tudi zapovedal: »Z vseh dreves v vrtu lahko ješ do sitega.+ 17 Toda z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, saj boš tisti dan, ko bi jedel z njega, zagotovo umrl.«+
18 Bog Jehova je tudi rekel: »Ni dobro, da je človek sam. Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnjevala.«+ 19 Bog Jehova je iz prsti oblikoval vse divje živali na polju in vsa bitja, ki letajo po nebu, ter jih privedel k človeku, da bi videl, kako jih bo poimenoval.+ Kakor je človek poimenoval vsako živo bitje*, tako je bilo bitju ime. 20 Tako je človek poimenoval vse domače živali, vsa bitja, ki letajo po nebu, in vse divje živali, toda zanj ni bilo pomočnice, ki bi ga dopolnjevala. 21 Zato je Bog Jehova povzročil, da je človek trdno zaspal, in mu med spanjem vzel eno od reber, nato pa mesto, kjer je bilo rebro, zaprl. 22 Bog Jehova je iz rebra, ki ga je vzel iz moškega, naredil žensko in jo pripeljal k moškemu.+
23 Nato je moški rekel:
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa.
24 Zato bo moški zapustil očeta in mamo ter se bo držal svoje žene* in postala bosta eno*.+ 25 Moški in njegova žena pa sta bila naga,+ vendar ju ni bilo sram.