Zakaj moramo poznati Božje ime?
„VSAK, kdor bo klical ime Jehovino, bo rešen.“ (Rimljanom 10:13, NS) S temi besedami je apostol Pavel poudaril, kako pomembno je poznati Božje ime. Njegova izjava nas povrne nazaj k našemu prvotnemu vprašanju: Zakaj je Jezus postavil v svoji zgledni molitvi ’oslavljenje’ ali ’posvečenje’ Božjega imena na sam začetek in to pred mnoge pomembne stvari. Da bi to razumeli, moramo nekoliko bolje poznati pomen dveh ključnih besed.
Prvič, kaj pravzaprav pomeni beseda ’oslavljati’ ali ’posvečevati’? Dobesedno pomeni „narediti sveto“. Toda, ali ni Božje ime že sveto? Seveda je. Ko posvečujemo Božje ime, ga s tem ne delamo še bolj svetega kot je. Samo prepoznavamo ga kot svetega, ga ločimo od drugih in visoko cenimo. Ko molimo, da naj bo Božje ime posvečeno, se veselimo časa, ko ga bodo vsa stvarjenja spoštovala kot svetega.
Drugič, moramo vedeti, kaj točno vključuje beseda „ime“? Sedaj vemo, da je Bogu ime Jehova in da se to ime pojavlja v Bibliji več tisočkrat. Prav tako smo razpravljali tudi o pomembnosti povrnitve imena na njegovo zakonito mesto v biblijskem tekstu. Če imena ni tam, kako se lahko izpolnijo besede psalmista: „Tisti, ki poznajo tvoje ime, bodo zaupali vate, kajti ti zagotovo ne zapustiš tistih, ki te iščejo, o Jehova.“ (Psalm 9:10, NS)?
Toda, ali pomeni ’poznati Božje ime’ samo razumsko doumeti, da je Božje ime v hebrejščini JHVH ali v slovenščini Jehova? Ne, pomeni več kot le to. Ko je bil Mojzes na gori Sinaj, „je stopil Jehova dol v oblaku in je stal zraven njega (Mojzesa) in razodel ime Jehova.“ (NS) Kaj je pomenilo to razodetje imena Jehove? Opis njegovih lastnosti: „Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi.“ (2 Mojzesova 34:5, 6, EI) Kratko pred svojo smrtjo je Mojzes zopet rekel Izraelcem: „Oznanjati hočem ime Jehovino“. (NS) Kaj je naredil? Omenil je nekatere izmed Njegovih velikih lastnosti in nato ponovil, kaj je Bog storil za Izrael zaradi Svojega imena. (5 Mojzesova 32:3-43) Zato poznati Božje ime pomeni, vedeti — kaj to ime predstavlja in oboževati Boga, ki ga nosi.
Ker je Jehova povezal svoje ime s svojimi lastnostmi, nameni in dejanji, lahko razumemo, zakaj pravi Biblija, da je Božje ime sveto. (3 Mojzesova 22:32) Je veličastno, veliko, strah zbujajoče in nedosegljivo visoko. (Psalm 8:1; 99:3; 148:13) Da, Božje ime je več kot samo nalepka. Predstavlja ga kot osebo. To ni bilo samo začasno ime, ki bi se ga uporabljalo le nekaj časa, nato pa nadomestilo z nazivom kot, na primer, „Gospod“. Jehova sam je rekel Mojzesu: „‘Jehova . . .’ To je moje ime za vekomaj in to je spomin moj od roda do roda.“ (2 Mojzesova 3:15)
Človek ne bo nikoli z zemlje zbrisal Božjega imena. „Od sončnega vzhoda do zahoda je moje ime veliko med narodi, in na vseh krajih se bo mojemu imenu zažigalo kadilo in se bo darovala čista daritev. Zakaj veliko je moje ime med narodi, govori Gospod (Jehova) nad vojskami.“ (Malahija 1:11, EI; 2 Mojzesova 9:16; Ezekijel 36:23)
Zato je oslavljenje Božjega imena daleč bolj pomembno od katerekoli stvari. Vsi Božji nameni so povezani z njegovim imenom. Človeški problemi so se začeli, ko je satan osramotil Jehovino ime s tem, da ga je imenoval lažnivca in ko je rekel, da je nesposoben, da bi vladal človeštvu. (1 Mojzesova 3:1-6; Janez 8:44) Šele takrat, ko bo Božje ime pravilno oslavljeno, bo človeštvo popolnoma osvobojeno pogubnih vplivov satanove laži. Zaradi tega kristjani tako goreče molijo za oslavljenje Božjega imena. Toda, so stvari, ki jih lahko tudi oni naredijo za posvečenje tega imena.
Kako lahko mi oslavljamo Božje ime?
Eden izmed načinov je, govoriti drugim o Jehovi in jih usmeriti k njegovemu Kraljestvu pod Kristusom kot edinem upanju za človeštvo. (Razodetje 12:10) Mnogi delajo to in s tem se v današnjem času izpolnjujejo tele besede Izaijeve prerokbe: „In porečete tisti dan: ’Slavite Gospoda (Jehovo), kličite njegovo ime, oznanjujte med ljudstvi njegova dejanja, razglašujte, da je vzvišeno njegovo ime! Pojte Gospodu (Jehovi), ker je storil velike reči! Naj bo to znano po vsej zemlji!’“ (Izaija 12:4, 5, EI)
Naslednji način je poslušnost do Božjih zakonov in zapovedi. Jehova je rekel izraelskemu ljudstvu: „Držite se torej mojih zapovedi in jih spolnjujte; jaz sem Gospod (Jehova)! Ne skrunite mojega svetega imena, da bom posvečevan med Izraelovimi sinovi; jaz Gospod, (Jehova) sem, ki vas posvečujem.“ (3 Mojzesova 22:31, 32, EI)
Kako so Izraelci s poslušanjem Jehovinega Zakona posvečevali njegovo ime? Izraelcem je bil dan Zakon na osnovi njegovega imena. (2 Mojzesova 20:2-17) Tako so s tem, ko so se držali Zakona, pravilno spoštovali in cenili to ime. Nadalje so Izraelci kot narod nosili Jehovino ime. (5 Mojzesova 28:10; 2 Letopisov 7:14) Kadar so pravilno ravnali, so ga s tem oslavljali, ravno tako kakor otrok, ki je, če se pravilno obnaša v ponos očetu.
Po drugi strani pa so Izraelci, tedaj, ko se niso držali Božjega zakona, onečaščali njegovo ime. Tako so stvari, kot so žrtvovanje idolom, priseganje po krivem, zatiranje ubogih in nečistovanje, opisane v Bibliji kot „onečaščanje Božjega imena.“ (3 Mojzesova 18:21; 19:12; Jeremija 34:16; Ezekijel 43:7)
Podobno so bile dane v Božjem imenu zapovedi kristjanom. (Janez 8:28) Tudi oni so povezani z ’ljudstvom za Jehovino ime’. (Apostolska dela 15:14, NS) Zato bo kristjan, ki iskreno moli „posvečeno bodi tvoje ime“, oslavljal to ime v svojem življenju tako, da bo poslušal Božje zapovedi. (1 Janezov 5:3) To bo vključevalo tudi poslušnost do zapovedi, ki jih je dal Božji Sin Jezus, ki je vedno oslavljal svojega Očeta. (Janez 13:31, 34; Matej 24:14; 28:19, 20)
V noči pred usmrtitvijo je Jezus kristjanom poudaril pomembnost Božjega imena. Zatem, ko je rekel svojemu Očetu: „Oznanil sem jim ime tvoje in oznanjeval ga bom“, je še pojasnil zakaj, „da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih“. (Janez 17:26) Ko so se učenci učili o Božjem imenu je to vključevalo njihovo osebno spoznanje Božje ljubezni. Jezus jim je omogočil, da so spoznali Boga kot svojega ljubečega Očeta. (Janez 17:3)
Kako to zadeva tebe?
V prvem stoletju je na sestanku krščanskih apostolov in starešin v Jeruzalemu učenec Jakob rekel: „Simon je povedal, kako si je Bog od začetka izmed poganov milostno vzel ljudstvo za svoje ime.“ Ali bi se te lahko enačilo s tistimi, ki si jih je Bog izbral „za ljudstvo za svoje ime“, če ne bi uporabljal ali nosil tega imena? (Apostolska dela 15:14, EI)
Kljub temu, da se mnogim upira uporabljati ime Jehova in da so ga mnogi biblijski prevajalci izpustili iz svojih prevodov, pa je po vsem svetu na tisoče ljudi, ki so z veseljem sprejeli to prednost — nositi Božje ime in ga uporabljati ne samo v oboževanju, ampak tudi v vsakdanjem govoru in ga razodevali tudi drugim. H kateri religiozni skupini bi prištel osebo, če bi ti govorila o Bogu Biblije in uporabljala ime Jehova? V svetu je samo ena skupina, ki pri svojem oboževanju redno uporablja Božje ime, kakor so ga uporabljali njegovi učenci v davnini. To so Jehovine priče.
Na Bibliji osnovano ime Jehovine priče istoveti te kristjane kot ’ljudstvo za njegovo ime’. Ponosni so, da lahko nosijo to ime, ki ga je Jehova Bog sam dal pravim oboževalcem. V Izaiji 43:10 beremo: „’Vi ste priče moje’, govori Jehova, ’služabnik moj, katerega sem izbral.’“ (NS) O kom je Bog tukaj govoril? Preučimo nekaj predhodnih stavkov!
V stavkih 5 do 7 Izaija pravi: „Nikar se ne boj, saj sem pri tebi! Od vzhoda pripeljem tvoje otroke, od zahoda te zberem. Severu porečem: ’Daj!’ in jugu: ’Ne zadržuj jih! Pripelji moje sinove iz daljine in moje hčere od konca zemlje, vsakega, ki se imenuje po mojem imenu, in ki sem ga v svojo čast ustvaril, upodobil in naredil!’“ (EI) V današnjem času se ti stavki nanašajo na Božje ljudstvo, ki si ga je izbral iz vseh narodov, da bi ga oslavljali in, da bi bili njegove priče. Zato se v današnjem času z Božjim imenom ne le prepoznava Boga, ampak se po njem tudi prepoznava njegove prave služabnike.
Poznati Božje ime pomeni blagoslov
Jehova ščiti tiste, ki ljubijo njegovo ime. Psalmist je rekel: „Ker mi je vdan v ljubezni, . . . ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.“ (Psalm 91:14) Prav tako se jih tudi spominja: „Tedaj so se pogovarjali, kateri se boje Jehove, drug z drugim in Jehova je prisluhnil in slišal. In knjiga spominov se je začela pisati pred njim za nje, ki se boje Jehove in nje, ki spoštujejo njegovo ime.“ (Malahija 3:16, NS)
Vendar blagoslovi od tega, da poznamo in ljubimo Božje ime, niso omejeni samo na sedanje življenje. Poslušnemu človeštvu je Jehova obljubil večno življenje v sreči na rajski zemlji. David je bil navdihnjen, da je napisal: „Hudodelniki bodo iztrebljeni, toda tisti, ki upajo v Jehovo, bodo deželo posedli. Krotki bodo posedli deželo in zares uživali v obilosti miru.“ (Psalm 37:9, 11, NS)
Kako bo to mogoče? Jezus je odgovoril na to. V isti zgledni molitvi, kjer nas je učil moliti „posvečeno bodi tvoje ime“, je dodal: „Pridi tvoje kraljestvo, zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.“ (Matej 6:9, 10, EI) Da, Božje kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa bo posvečevalo Božje ime in ’prineslo’ na našo Zemljo ugodno stanje. Odstranilo bo hudobijo, vojne, hudodelstva, lakoto, bolezni in smrt. (Psalm 46:8, 9; Izaija 11:9; 25:6; 33:24; Razodetje 21:3, 4)
Tudi ti bi lahko večno živel v tem Kraljestvu. Kako? No, spoznati bi moral Boga. „Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.“ (Janez 17:3) Jehovine priče ti bodo z veseljem pomagale pri spoznavanju teh življenje dajajočih resnic. (Apostolska dela 8:29-31)
Upamo, da so te stvari, zapisane v tej brošuri prepričale, da ima Stvarnik osebno ime, ki ga sam zelo ceni. Tudi ti bi ga moral ceniti. Zato vedi, da je važno poznati to ime in ga uporabljati, še posebno v oboževanju.
Bodi odločen in reci, kot je pred mnogimi stoletji neustrašeno dejal prerok Miha: „Vsa ljudstva hodijo, vsaktero v imenu svojega boga; mi pa hočemo hoditi v imenu Gospoda (Jehove), našega Boga vedno in vekomaj.“ (Miha 4:5, EI)
[Poudarjeno besedilo na strani 28]
’Poznati Božje ime’ pomeni več kot le poznati dejstvo, da je to ime Jehova
[Poudarjeno besedilo na strani 30]
Jehovino ime je ’veličastno, pomembno, strah zbujajoče in nedosegljivo visoko’. Vsi Božji nameni so povezani z njegovim imenom
[Okvir na strani 29]
V članku v Anglican Theological Review (oktober 1959) je dr. Walter Lowrie poudaril, da je Božje ime potrebno poznati. Napisal je: „V medčloveških odnosih je zelo pomembno, da vemo za pravilno osebno ime tistega, ki ga ljubimo, tistega, ki mu govorimo, ali celo, če o njem govorimo. Točno tako je v odnosu človeka z Bogom. Človek, ki ne pozna Boga po imenu, ga v resnici ne pozna kot osebo in se ne more pogovarjati z njim kot znancem (s tem so mišljene molitve); ne more ga ljubiti, če je zanj samo neosebna moč.“