Pripadati Jehovu – je nezaslužena dobrotljivost
»Pripadamo Jehovu.« (RIM. 14:8)
1., 2. a) Katero prednost imamo? b) Katera vprašanja bomo pregledali v nadaljevanju?
JEHOVA je izkazal Izraelcem zares izjemno prednost, ko jim je rekel: »Boste [mi] posebna lastnina izmed vseh drugih ljudstev.« (2. Mojz. 19:5) Tudi današnjim članom krščanske občine je bila izkazana čast, da pripadajo Jehovu. (1. Pet. 2:9; Raz. 7:9, 14, 15) To je prednost, ki jo bomo lahko imeli vso večnost.
2 Pripadati Jehovu pa ni le prednost, temveč tudi odgovornost. Nekateri se zato morda sprašujejo: »Ali bom lahko izpolnil Jehovova pričakovanja? Ali me bo zavrgel, če bom kdaj v prihodnosti grešil? Ali me bo to, da bom začel pripadati Jehovu, oropalo svobode?« Takšna vprašanja so vredna razmisleka. Vendar najprej skrbno premislimo o tem vprašanju: Zakaj je dobro pripadati Jehovu?
Pripadati Jehovu osrečuje
3. Kako je Rahabi koristilo, ker se je odločila služiti Jehovu?
3 Ali ljudem koristi, če pripadajo Jehovu? Razmislimo o Rahabi, prostitutki iz staroveške Jerihe. Nedvomno je bila vzgojena tako, da je sodelovala pri sprijenem čaščenju kanaanskih bogov. Ko pa je slišala o zmagah, ki jih je Jehova naklonil Izraelcem, je doumela, da je Jehova pravi Bog. Zato je postavila svoje življenje na kocko in zaščitila Božje izbrano ljudstvo. S tem je izročila svojo prihodnost v njihove roke. V Bibliji beremo: »Ali ni bila enako tudi vlačuga Rahaba razglašena za pravično zaradi del, potem ko je gostoljubno sprejela sla in ju odpravila po drugi poti?« (Jak. 2:25) Samo pomislimo, kako je bila blagoslovljena, ko je postala del Božjega čistega naroda, ljudstva, ki je bilo zaradi Božje postave poučeno o poteh ljubezni in pravice. Kako vesela je morala biti, ker je zapustila prejšnji način življenja! Poročila se je z Izraelcem in dobila sina Boaza, ki je zrasel v izjemnega Božjega služabnika. (Joz. 6:25; Ruta 2:4–12; Mat. 1:5, 6)
4. Kako je Ruti koristilo, ker se je odločila služiti Jehovu?
4 Moabka Ruta se je prav tako odločila služiti Jehovu. V mladosti je verjetno častila Kemoša in druge moabske bogove, nato pa je spoznala pravega Boga, Jehova, in se poročila z Izraelcem, ki se je zatekel v njeno domovino. (Beri Ruta 1:1–6.) Ko se je pozneje skupaj s svojo svakinjo Orfo in taščo Naomi odpravila v Betlehem, je Naomi pričela njej in Orfi prigovarjati, naj se vrneta domov. Naseliti se v Izraelu zanju ne bi bilo enostavno. Zato se je Orfa »vrnila k svojemu ljudstvu in svojim bogovom«, Ruta pa se ni hotela vrniti. Tako je ravnala zaradi svoje vere in ker je vedela, komu želi pripadati. Svoji tašči Naomi je rekla: »Nikar me ne prosi, naj te zapustim in odidem od tebe. Kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz, in kjer boš prenočila ti, bom prenočila tudi jaz. Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog.« (Ruta 1:15, 16) Ker se je odločila služiti Jehovu, je imela korist od določil Božje postave, ki so ščitila vdove, revne in tiste brez zemlje. Pod Jehovovim okriljem je našla srečo, zaščito in varnost.
5. Kaj si opazil pri ljudeh, ki zvesto služijo Jehovu?
5 Morda poznaš kristjane, ki so se posvetili Jehovu že pred več desetletji in mu ves ta čas zvesto služijo. Vprašaj jih, kako jim koristi to, da mu služijo. Resda ni nihče brez težav, toda njihove izkušnje nedvomno pritrjujejo besedam, ki jih je izrekel psalmist: »Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova!« (Ps. 144:15)
Jehovova pričakovanja so razumna
6. Zakaj se nam ni treba bati, da ne bomo mogli izpolniti Jehovovih pričakovanj?
6 Morda se bojiš, da ne boš mogel izpolniti Jehovovih pričakovanj. Lahko bi se ti zdelo, da je služiti Bogu Jehovu, živeti po njegovih zakonih in govoriti v njegovem imenu nekaj, česar ne boš zmogel. Mojzes se je denimo počutil nesposobnega, ko ga je Jehova poslal, naj govori z Izraelci in egiptovskim faraonom. Toda Bog od Mojzesa ni pričakoval preveč. Poučil ga je, kaj naj stori. (Beri 2. Mojzesova 3:11; 4:1, 10, 13–15.) Ker je Mojzes sprejel ponujeno pomoč, je lahko okusil radost, ki jo čuti človek, ki izpolnjuje Božjo voljo. Jehova tudi od nas ne pričakuje preveč. Dobro pozna našo nepopolno naravo in nam želi pomagati. (Ps. 103:14) To, da mu služimo kot sledilci njegovega Sina, nas ne obremenjuje, temveč poživlja, saj s takšnim načinom življenja koristimo drugim in razveseljujemo njegovo srce. Jezus je rekel: »Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil. Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca.« (Mat. 11:28, 29)
7. Zakaj si lahko prepričan, da ti bo Jehova pomagal izpolniti vse, kar pričakuje od tebe?
7 Jehova nam bo vedno pripravljen pomagati, če se bomo le zanašali na njegovo moč. Poglejmo si primer. Jeremija po vsej verjetnosti ni bil zgovoren človek. Zato je takrat, ko ga je Jehova izbral za svojega preroka, dejal: »Oh, Vrhovni gospod Jehova! Glej, jaz ne znam govoriti, saj sem še otrok.« Nekoč pozneje pa je celo sklenil: »Ne bom več govoril v njegovem imenu.« (Jer. 1:6; 20:9) Vendar je z Jehovovo pomočjo lahko oznanjeval nepriljubljeno sporočilo celih 40 let. Jehova ga je velikokrat okrepil z besedami: »Jaz [sem] s teboj, da te varujem in rešujem.« (Jer. 1:8, 19; 15:20)
8. Kako pokažemo, da zaupamo v Jehova?
8 Prav kakor je Jehova krepil Mojzesa in Jeremija, lahko pomaga tudi nam, Kristusovim sledilcem, da bomo izpolnili vse, kar od nas pričakuje. Bistveno pri tem je, da se zanašamo nanj. Biblija pravi: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« (Preg. 3:5, 6) Da zaupamo v Jehova, pokažemo tako, da sprejmemo pomoč, ki nam jo daje po svoji Besedi in občini. Če mu bomo dovolili, da bo vodil naše korake, nas ne bo moglo nič navesti na to, da bi mu postali nezvesti.
Jehova skrbi za svoje služabnike kot posameznike
9., 10. O kateri zaščiti govori 91. psalm?
9 Ko nekateri razmišljajo o tem, ali naj bi se posvetili Jehovu, jih je morda strah, da bi kdaj v prihodnosti grešili in bi postali nevredni njegove naklonjenosti, zaradi česar bi jih zavrgel. Toda Jehova nam na srečo priskrbuje vse, kar potrebujemo za to, da bi ohranili svoj dragoceni odnos z njim. Poglejmo, kako to potrjuje 91. psalm.
10 Ta psalm se prične z besedami: »Vsak, ki prebiva v skrivnem zavetju Najvišjega, prenočuje v senci Vsemogočnega. Jehovu bom rekel: ‚Ti si moje zatočišče in moja utrdba, moj Bog, v katerega zaupam.‘ Rešil te bo iz ptičarjeve pasti.« (Ps. 91:1–3) Ne spreglejmo, da je Bog vsem, ki ga ljubijo in mu zaupajo, obljubil, da jih bo varoval. (Beri Psalm 91:9, 14.) Katero zaščito pa je imel v mislih? No, v preteklosti je nekatere svoje služabnike resda zaščitil dobesedno, včasih zato, da je ohranil rodovno linijo, ki je vodila do obljubljenega Mesija. Toda mnogi drugi zvesti Božji služabniki so se zato, ker jih je Satan skušal odvrniti od zvestobe Bogu, znašli za zapahi, mučili so jih in ubili. (Heb. 11:34–39) Vendar so pogumno zdržali, ker jih je Jehova zaščitil v duhovnem smislu – ni dovolil, da bi kar koli zlomilo njihovo značajnost. V 91. psalmu lahko torej najdemo zagotovilo, da nas bo Bog duhovno ščitil.
11. Kaj je »skrivno zavetje Najvišjega« in koga Bog v njem ščiti?
11 »Skrivno zavetje Najvišjega«, ki ga je omenil psalmist, se torej nanaša na duhovno zaščito. Tisti, ki v prenesenem smislu bivajo pri Bogu, so kot njegovi gostje varni pred čimer koli ali komer koli, ki bi skušal zlomiti njihovo vero in ljubezen do Boga. (Ps. 15:1, 2; 121:5) To zavetje je skrivno, ker ga neverniki ne morejo videti. In tukaj Jehova varuje svoje služabnike, ki tako rekoč pravijo: »Ti si moj Bog, v katerega zaupam.« Če ostajamo v tem zavetju, se nam ni treba bati, da se bomo ujeli v katero od pasti »ptičarja«, Satana.
12. Kaj bi lahko ogrozilo naš dragoceni odnos z Bogom?
12 Kaj bi lahko ogrozilo naš dragoceni odnos z Bogom? Psalmist je omenil več nevarnosti, med katerimi sta tudi »kuga, ki hodi v temi,« in »uničenje, ki pleni opoldne«. (Ps. 91:5, 6) Ena od »ptičarjevih« pasti, v katero so se mnogi ujeli, je sebična želja po neodvisnosti. (2. Kor. 11:3) Druge so spodnesli pohlep, ponos in pridobitništvo. Spet tretje je »ptičar« zavedel z domoljubjem, razvojnim naukom in krivo vero. (Kol. 2:8) Številni drugi pa so podlegli nedovoljeni spolnosti. Vse te duhovne kuge so povzročile, da so milijoni izgubili svojo ljubezen do Boga. (Beri Psalm 91:7–10; Mat. 24:12)
Kaj storiti, da se naša ljubezen do Boga ne bi ohladila
13. Kako nas Jehova varuje pred nevarnostmi, ki ogrožajo našo duhovno blaginjo?
13 Kako Jehova ščiti svoje ljudstvo pred omenjenimi duhovnimi nevarnostmi? V psalmu piše: »Svojim angelom bo namreč zapovedal zate, naj te varujejo na vseh tvojih poteh.« (Ps. 91:11) Nebeški angeli nas usmerjajo in varujejo, da lahko oznanjujemo dobro novico. (Raz. 14:6) Jehova pa nas poleg angelov ščiti tudi po krščanskih starešinah. Ti se pri svojem poučevanju oklepajo Svetega pisma in nas tako varujejo pred tem, da bi nas zapeljali napačni nazori. Poleg tega lahko takšnim, ki se želijo osvoboditi svetnih pogledov, tudi osebno pomagajo. (Titu 1:9; 1. Pet. 5:2) Tu pa je še »zvesti in preudarni suženj«, ki nas oskrbuje z duhovno hrano, da bi nas zaščitil pred razvojnim naukom, nemoralnimi željami, pehanjem za bogastvom in ugledom ter številnimi drugimi škodljivimi željami in vplivi. (Mat. 24:45) Kaj ti je doslej pomagalo, da si se lahko upiral tem nevarnostim?
14. Kaj lahko storimo, da bomo ostali pod Božjo zaščito?
14 Kaj pa moramo delati, da bi ostali v Božjem »skrivnem zavetju«? Tako kakor se moramo nenehno varovati fizičnih nevarnosti, denimo nesreč, kriminala ali okužb, se moramo tudi nenehno varovati duhovnih nevarnosti. Zato bi se morali redno okoriščati smernic, ki nam jih daje Jehova po naših publikacijah ter občinskih shodih in zborih. Poleg tega radi prisluhnemo nasvetom starešin. In ali ni res, da na nas dobro vplivajo krščanski bratje in sestre s svojimi lepimi lastnostmi? Da, če se družimo z občino, nam to lahko pomaga postati modri. (Preg. 13:20; beri 1. Petrovo 4:10.)
15. Zakaj smo prepričani, da nas Jehova lahko zaščiti pred čemer koli, kar bi nas utegnilo oropati njegove naklonjenosti?
15 Nobenega razloga nimamo, da bi dvomili o tem, da nas Jehova lahko zaščiti pred čemer koli, kar bi nas utegnilo navesti na ravnanje, zaradi katerega bi izgubili njegovo naklonjenost. (Rim. 8:38, 39) Krščansko občino ščiti pred vplivnimi verskimi in političnimi sovražniki, katerih cilj navadno ni, da bi nas ubili, ampak da bi nas ločili od našega svetega Boga. Vedno znova se izkaže za resnično Jehovovo zagotovilo: »Nobeno orožje, ki bo narejeno zoper tebe, ne bo uspešno.« (Iza. 54:17)
Pri kom je svoboda?
16. Zakaj nam svet ne more dati svobode?
16 Ali nas bo to, da bomo pripadali Jehovu, oropalo svobode? Ravno nasprotno, to bi se zgodilo, če bi pripadali svetu. Ta svet je odtujen Jehovu, poleg tega mu vlada krut bog, ki ljudi zasužnjuje. (Jan. 14:30) Satanova stvarnost denimo skuša ljudi prikrajšati za svobodo z ekonomskim pritiskom. (Primerjaj Razodetje 13:16, 17.) Ljudi pa zasužnjuje tudi varljiva moč greha. (Jan. 8:34; Heb. 3:13) Čeprav morda neverniki obljubljajo svobodo, ko propagirajo način življenja, ki je v nasprotju z Jehovovimi nauki, pa vsakdo, ki jih posluša, hitro postane suženj grešnega in ponižujočega življenjskega sloga. (Rim. 1:24–32)
17. Kakšno svobodo nam ponuja Jehova?
17 Če pa svoje življenje prepustimo Jehovu v roke, nas bo osvobodil vsega, kar nam lahko škodi. V nekem smislu smo podobni človeku, ki prepusti svoje življenje rokam izkušenega kirurga, ki ga lahko reši smrtno nevarnega bolezenskega stanja. Tudi naše življenje ogroža nevarno bolezensko stanje – podedovani greh. Na to, da bomo ubežali posledicam greha in živeli večno, lahko upamo le, če se na temelju Kristusove žrtve prepustimo Jehovu. (Jan. 3:36) Tako kot bolj zaupamo kirurgu, če slišimo, da je dober zdravnik, tako bomo tudi bolj zaupali Jehovu, če bomo o njem več izvedeli. Zato še naprej temeljito preučujmo Božjo Besedo. Ob tem nam bo namreč rasla ljubezen do Jehova, ki bo odgnala vsak strah pred tem, da bi mu pripadali. (1. Jan. 4:18)
18. Kaj čaka tiste, ki pripadajo Jehovu?
18 Jehova daje vsem ljudem svobodo izbire. V njegovi Besedi beremo: »Izberi si [. . .] življenje, da boš živel, ti in tvoje potomstvo, s tem da ljubiš Jehova, svojega Boga.« (5. Mojz. 30:19, 20) Jehova želi, da mu pokažemo svojo ljubezen s tem, da se sami odločimo, da mu bomo služili. To, da pripadamo Bogu, ki ga imamo iz srca radi, nas nikakor ne bo oropalo svobode, temveč nas bo vso večnost osrečevalo.
19. Zakaj je to, da pripadamo Jehovu, nezaslužena dobrotljivost?
19 Ker smo grešni, si ne zaslužimo tega, da bi pripadali popolnemu Bogu. To je mogoče samo zaradi njegove nezaslužene dobrotljivosti. (2. Tim. 1:9) Zato je Pavel napisal: »Če namreč živimo, živimo za Jehova, in če umremo, umremo za Jehova. Če torej živimo ali če umremo, pripadamo Jehovu.« (Rim. 14:8) Zagotovo ne bomo nikoli obžalovali tega, da smo se odločili pripadati Jehovu.
Kako bi odgovoril?
• Kako nam koristi to, da pripadamo Jehovu?
• Zakaj smo zmožni izpolniti Božja pričakovanja?
• Kako Jehova varuje svoje služabnike?
[Slike na strani 8]
Vprašaj druge, kako jim koristi to, da pripadajo Jehovu.
[Slika na strani 10]
Kako nas med drugim Jehova varuje?