Jehova, Bog, ki ,rad odpušča‘

»Ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš [odpuščaš, SSP].« (PSALM 86:5)

 1. Kaj je kralja Davida tako zelo bremenilo in kako si je potolažil strto srce?

STAROIZRAELSKI kralj David je dobro vedel, kako zelo lahko človeka zaradi krivde bremeni vest. Napisal je: »Krivice moje mi presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame. Oslabljen sem in potrt presilno, tulim od stokanja svojega srca.« (Psalm 38:4, 8) David si je naposled le potolažil žalostno srce. Zavedal se je, da Jehova, četudi sovraži greh, ne sovraži grešnika, če se ta seveda resnično kesa in zapusti grešno pot. (Psalm 32:5; 103:3) S popolno vero v Jehovovo pripravljenost izkazati usmiljenje skesanemu je rekel: »Ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš [odpuščaš, SSP].« (Psalm 86:5)

2., 3. a) Kaj nas morda bremeni, kadar zagrešimo, in zakaj je to koristno? b) Kakšna nevarnost je, če nas krivda ,pogoltne‘? c) S čim nam Biblija zagotavlja, da je Jehova voljan odpuščati?

² Kadar grešimo, tudi nas zaradi tega morda tlači breme, peče nas vest. To, da si očitamo, je čisto normalno, celo koristno. Lahko nas navede, da kaj ukrenemo, da bi popravili svoje napake. Toda nekatere je krivda vseeno že kar preveč prevzela. Njihovo srce jih morda obsoja, češ da jim Bog ne bo povsem odpustil, pa naj se še tako kesajo. »Kako grozen občutek je, ko misliš, da te Jehova najbrž nima več rad,« je povedala sestra, ko se je spomnila napake, ki jo je nekoč storila. Še potem, ko se je pokesala in sprejela dobronameren nasvet občinskih starešin, je menila, da si ne zasluži Božjega odpuščanja. Priznala je: »Ni minil dan, da ne bi Jehova prosila za odpuščanje.« Če bi nas krivda »pogoltnila«, bi nas Satan morda skušal navesti k vdaji in bi začeli razmišljati, da nismo vredni, da bi služili Jehovu. (2. Korinčanom 2:5–7, 11)

³ Toda Jehova na stvari še malo ne gleda tako! Njegova Beseda nam zagotavlja, da je voljan, da, celo rad odpusti, če se iskreno, iz srca kesamo. (Pregovori 28:13) Zato boste, če se vam kdaj zdi, da vam Bog nikakor ne more odpustiti, morda morali bolje spoznati, zakaj in kako odpušča.

Zakaj Jehova ,rad odpušča‘?

 4. Kaj se Jehova spominja glede naše narave in kako to vpliva na njegovo ravnanje z nami?

⁴ Takole beremo: »Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva. Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, GOSPOD izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo.« Zakaj pa se je Jehova voljan usmiliti? Odgovarja nam naslednja vrstica: »Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.« (Psalm 103:12–14, SSP) Da, Jehova ne pozablja, da smo narejeni iz prahu, da nam je nepopolnost naprtila takšne in drugačne slabosti. Besedna zveza, da pozna »našo sestavo«, nas spominja na to, da Biblija Jehova primerja z lončarjem, nas pa s posodami, ki jih ta oblikuje.a (Jeremija 18:2–6) Lončar glinene posode prijemlje trdno, a z občutkom, vselej se zavedajoč, kakšne so. Tako tudi Jehova, Veliki lončar, pri svojem ravnanju z nami upošteva slabosti naše grešne narave. (Primerjaj 2. Korinčanom 4:7.)

 5. Kako List Rimljanom opiše močan objem, v katerem greh drži naše padlo meso?

⁵ Jehova ve, kakšno moč ima greh. Sveto pismo greh opisuje kot močno silo, ki drži človeka v smrtnem objemu. In kako močan je ta objem? Navdihnjeni apostol Pavel v pismu Rimljanom na to odgovarja s slikovitimi besedami: Tako kot so vojaki pod svojim poveljnikom, smo mi »pod grehom« (Rimljanom 3:9); greh človeštvu v bistvu ‚kraljuje‘ (Rimljanom 5:21); v nas ‚prebiva‘ (Rimljanom 7:17, 20); njegova ‚postava‘ stalno deluje v nas, hoče nas pravzaprav nadzirati. (Rimljanom 7:23, 25) Upirati se temu, da bi se našega padlega mesa z vso močjo oklenil greh, je zato čisto zares hud boj! (Rimljanom 7:21, 24)

 6. Kako Jehova gleda na tiste, ki ga skrušenega srca prosijo usmiljenja?

⁶ Naš usmiljeni Bog torej ve, da nam ni mogoče biti poslušni vedno in v vsem, pa naj si naše srce to še tako želi. (1. kraljev 8:46) Ljubeče nam zagotavlja, da nam bo odpustil, če ga skrušenega srca kot očeta prosimo usmiljenja. Psalmist David je rekel: »Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.« (Psalm 51:17) Jehova ne bo nikoli odslovil, oziroma se obrnil stran od nekoga, čigar srce je pod težo krivde potrto in pobito. Kaj ni to izreden opis Jehovove pripravljenosti odpuščati!

 7. Zakaj ne smemo Božjega usmiljenja izkoriščati?

⁷ Mar naj to pomeni, da lahko to Božjo usmiljenost kar izkoriščamo, da se izgovarjamo na svojo grešnost, kadar grešimo? Kje pa! Jehova se ne pusti voditi goli sentimentalnosti. Njegovo usmiljenje ni brez meja. Nikakor ne bo odpustil takšnim, ki trdovratno, iz zlobe in prostovoljno grešijo, pa se ne kesajo. (Hebrejcem 10:26–31) Na drugi strani pa ,rad odpusti‘, kadar pri kom zagleda ‚potrto in pobito‘ srce. (Pregovori 17:3, NW) Pa preglejmo sedaj, v kakšnem slikovitem jeziku Biblija opiše, kako popolno je božje odpuščanje.

Kako popolnoma Jehova odpušča?

 8. Kaj Jehova v bistvu naredi, kadar nam oprosti grehe, in kako bi moralo to vplivati na nas?

⁸ Skesani kralj David je rekel: »Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih Gospodu. In ti si odpustil [oprostil, NW] krivdo mojega greha.« (Psalm 32:5) Z izrazom »odpustil« oziroma »oprostil« je tu prevedena hebrejska beseda, ki v osnovi pomeni »dvigniti«, »prenašati, nositi«. Na tem mestu pa je rabljena v pomenu ‚odvzeti krivdo, greh, prestopek‘. Jehova je torej simbolično rečeno dvignil oziroma vzel Davidove grehe in jih odnesel stran. (Primerjaj 3. Mojzesova 16:20–22.) Nedvomno je to Davidu zmanjšalo občutek krivde. (Primerjaj Psalm 32:3.) Tudi mi lahko popolnoma zaupamo v Boga, ki odpušča grehe tistim, ki na temelju svoje vere v odkupno žrtev Jezusa Kristusa prosijo za odpuščanje. (Matevž 20:28; primerjaj Izaija 53:12.) Komur Jehova dvigne oziroma vzame grehe in jih odnese stran, temu ni več treba nositi bremena, ki ga povzročajo občutki krivde za pretekle grehe.

 9. Kaj pomenijo Jezusove besede »Odpusti nam dolge naše«?

⁹ Jezus je to, kako Jehova odpušča, ponazoril z odnosom med upnikom in dolžnikom. Spodbudil nas je denimo, naj molimo: »Odpusti nam dolge naše.« (Matevž 6:12) Jezus je tu primerjal »grehe« z ‚dolgovi‘. (Lukež 11:4) Kadar torej grešimo, postanemo Jehovovi ‚dolžniki‘. Grški glagol, preveden z »odpusti«, lahko pomeni »spustiti, opustiti dolg, ne zahtevati povračila zanj«. Kadar nam torej Jehova odpusti, nam nekako odpiše dolg, ki bi ga sicer morali plačati. Za skesane grešnike je to vsekakor tolažba. Jehova nikoli ne zahteva povračila za dolg, ki ga je odpisal! (Psalm 32:1, 2; primerjaj Matevž 18:23–35.)

10., 11. a) Kakšno sliko izraža besedna zveza »se izbrišejo« iz Dejanj apostolov 3:19? b) Kako je ponazorjena popolnost Jehovovega odpuščanja?

¹⁰ V Dejanjih apostolov 3:19, Ekumenska izdaja, pa Biblija Božje odpuščanje opiše še z eno nazorno besedno figuro: »Skesajte se torej in spreobrnite se, da se vam izbrišejo grehi.« Besedna zveza ‚se izbrišejo‘ je prevod grškega glagola, ki figurativno lahko pomeni »obrisati, zabrisati, odpisati ali uničiti«. Po mnenju nekaterih izvedencev izraža misel, da kdo zbriše kaj z roko napisanega. Kako pa je bilo to mogoče? Včasih so imeli črnilo, ki je bilo zmes ogljika, smole in vode. Kar je bilo napisano s takšnim črnilom, je bilo še kratek čas zatem mogoče zbrisati z mokro gobo.

¹¹ Res slikovit opis tega, kako popolno Jehova odpušča. Kadar nam odpusti grehe, je to tako, kot bi vzel gobo in jih obrisal. Ni se nam treba bati, da bi jih priklical na dan še kdaj kasneje, saj Biblija o njegovi usmiljenosti odkriva nekaj zares enkratnega: kadar odpusti, tudi pozabi!

»Ne bom se več spominjal njih grehov«

12. Ali to, da Biblija pravi, da Jehova pozabi naše grehe, pomeni, da se jih ne more spomniti, in zakaj tako odgovarjate?

¹² Jehova je za te, ki so v novi zavezi, po preroku Jeremiju obljubil: »Odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.« (Jeremija 31:34) Ali to pomeni, da se Jehova odpuščenih grehov ne more spomniti? Komajda. V Bibliji beremo o grehih mnogih, ki jim je Jehova odpustil, tudi o Davidovih. (2. Samuelova 11:1–17; 12:1–13) Jehova očitno še vedno ve za napake, ki so jih zagrešili, in tudi mi bi zanje morali vedeti. Zapis o njihovih grehih, pa tudi kesanju in božjem odpuščanju je namreč ohranjen nam v dobro. (Rimljanom 15:4) Kaj pa potem Biblija hoče povedati s tem, ko pravi, da se Jehova ne ,spominja‘ grehov tistih, katerim odpusti?

13. a) Kaj med drugim pomeni hebrejski glagol, preveden s ,spominjal se bom‘? b) Kaj nam Jehova zagotavlja, ko pravi: »Ne bom se več spominjal njih grehov«?

¹³ Hebrejski glagol, preveden s ,spominjal se bom‘ izraža več, kot le spominjanje preteklosti. Po Theological Wordbook of the Old Testament izraža »tudi namig na ustrezno ukrepanje«. Potemtakem ,spominjati se‘ greha pomeni tudi ukrepanje proti grešnikom. Ko je prerok Ozea za svojeglave Izraelce rekel: »Bog [Jehova] se spomni njih krivice,« je s tem hotel reči, da bo Jehova proti njim ukrepal, ker se niso pokesali. Ostali del vrstice namreč pravi: »Kaznoval bo njih grehe.« (Ozea 9:9) Po drugi strani pa nam Jehova, kadar reče: »Ne bom se več spominjal njih grehov,« s tem zagotavlja, da proti skesanemu grešniku v prihodnosti ne bo več ukrepal zaradi grehov, katere mu je odpustil. (Ezekiel 18:21, 22) Pozabi torej tako, da grehov ne pogreva kar naprej, da bi nas znova in znova obtoževal oziroma kaznoval. V tem nam je dal res odličen zgled, ki naj bi ga posnemali v odnosih z drugimi. Kadar pride do kakšnih nesoglasij, ni dobro pogrevati preteklih žalitev, za katere ste rekli, da ste jih odpustili.

Kaj pa posledice?

14. Zakaj odpuščanje za skesanega grešnika ne pomeni, da je prost vseh posledic svojega napačnega početja?

¹⁴ Ali to, da Jehova rad odpušča, pomeni, da je skesani grešnik prost vseh posledic svojega napačnega dejanja? Sploh ne. Ni mogoče, da bi grešili, pa zaradi tega ne bi občutili nobenih posledic. Pavel je napisal: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7) Čisto mogoče je, da imamo zaradi svojega početja določene posledice ali težave, toda ko nam Jehova enkrat odpusti, nam z ničimer ne otežuje položaja. Zato kristjan ne bi smel, kadar ga zadenejo težave, pomisliti: ‚Morda pa me Jehova kaznuje za stare grehe.‘ (Primerjaj Jakob 1:13.) Po drugi strani pa nas Jehova tudi ne obvaruje pred vsemi posledicami naših napačnih početij. Razveza, nezaželena nosečnost, spolno prenosljiva bolezen, izguba zaupanja ali spoštovanja – vse to so lahko žalostne posledice grehov, pred katerimi pa nas Jehova ne bo zaščitil. Spomnimo se, da Jehova Davida ni obvaroval pred hudimi posledicami njegovih grehov, povezanih z Batsebo in Urijem, četudi mu je te odpustil. (2. Samuelova 12:9–14)

15., 16. Kako je zakon iz Tretje Mojzesove knjige 6:1–7 koristil tako oškodovanemu kot prestopniku?

¹⁵ Zaradi naših grehov pa so lahko še druge posledice. Oglejmo si na primer poročilo iz Tretje Mojzesove knjige 6. poglavja. Mojzesovska postava tu obravnava primer, ko nekdo zagreši resen prestopek: Soizraelca okrade, ali pa ga ob kaj spravi z oderuštvom ali zvijačo. Grešnik nato zanika svojo krivdo, drzne si celo krivo priseči. Pride do spora brez nikakršnih dokazov. Kasneje prestopnika vendarle začne peči vest in prizna svoj greh. Da pa bi mu Bog odpustil, mora storiti troje: vrniti, kar je vzel, plačati oškodovancu 20-odstotno globo in kot daritev za greh darovati ovna. V postavi nato še pravi: »Duhovnik naj izvrši poravnavo zanj pred Gospodom, in bode mu odpuščeno.« (3. Mojzesova 6:1–7; primerjaj Matevž 5:23, 24.)

¹⁶ Bog je ta zakon uvedel iz usmiljenja. Bil je v dobro oškodovanemu, saj je dobil svoje nazaj, obenem pa se je gotovo zelo oddahnil, ko je krivec končno priznal svoj greh. Bil pa je v dobro tudi tistemu, ki ga je vest nazadnje le navedla, da je priznal krivdo in popravil storjeno. Če tega ne bi hotel storiti, mu Bog seveda nikakor ne bi odpustil.

17. Kaj Jehova pričakuje od nas, kadar s svojimi grehi prizadenemo druge?

¹⁷ Resda mi nismo pod mojzesovsko postavo, kljub temu pa nam ta daje dragocen uvid v to, kako Jehova razmišlja, torej tudi to, kaj misli o odpuščanju. (Kološanom 2:13, 14) Jehova je vesel, da naredimo vse, kar moremo, da ‚poravnamo krivice‘, kadar s svojim grehom druge ranimo ali oškodujemo. (2. Korinčanom 7:11, NW) Sem spada tudi to, da priznamo greh in krivdo ter se tudi opravičimo oškodovanemu. Šele nato se lahko na temelju Jezusove žrtve obrnemo k Bogu Jehovu in se čiste vesti oddahnemo, prepričani, da nam je odpustil. (Hebrejcem 10:21, 22)

18. Kakšna disciplina morda spremlja Jehovovo odpuščanje?

¹⁸ Tako kot vsak ljubeč roditelj tudi Jehova morda stori oboje: odpusti, obenem pa nas tudi nekoliko disciplinira. (Pregovori 3:11, 12) Kristjan, ki se kesa, bo morda moral pustiti službeno prednost starešina, strežnega služabnika ali pionirja. Morda bo zanj boleče, ker bo za nekaj časa ob te dragocene prednosti. Vendar pa takšno discipliniranje še ne pomeni, da mu Jehova ni več naklonjen ali da mu ni odpustil. Zapomniti si moramo, da nam Jehova z discipliniranjem dokazuje, da nas ljubi. Če ga sprejmemo in upoštevamo, nam je to v največje dobro ter nas vodi v večno življenje. (Hebrejcem 12:5–11)

19., 20. a) Zakaj ne bi smeli, kadar kaj zagrešite, misliti, da Jehovovo usmiljenje ne more do vas? b) O čem bo govoril naslednji članek?

¹⁹ Kakšno olajšanje je zavest, da služimo Bogu, ki ,rad odpušča‘! Jehova ne vidi samo naših grehov in napak. (Psalm 130:3, 4) On ve, kaj je v našem srcu. Če ste potrtega in pobitega srca zaradi preteklih prestopkov, ne sklenite kar, da Jehovovo usmiljenje ne more do vas. Če ste se resnično pokesali, storili vse, da bi popravili, kar ste zagrešili, in ste na temelju Jezusove prelite krvi iskreno prosili Jehova za odpuščanje, ste lahko kljub še takšnim napakam, ki ste jih morda storili, povsem prepričani, da tudi za vas veljajo besede iz Prvega Janezovega lista 1:9: »Če pripoznavamo grehe svoje, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti sleherne krivice.«

²⁰ Biblija nas spodbuja, naj posnemamo Jehovovo odpuščanje pri vsem, kar morda imamo z drugimi. Kolikšno velikodušnost pri odpuščanju in pozabljanju pa lahko drugi pričakujejo od nas, kadar proti nam kaj grešijo? O tem bo govoril naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

Kaj bi odgovorili?

◻ Zakaj Jehova ,rad odpušča‘?

◻ Kako Biblija opisuje popolnost Jehovovega odpuščanja?

◻ V katerem pomenu Jehova pozabi, kadar komu kaj odpusti?

◻ Kaj Jehova pričakuje od nas, kadar s svojimi grehi prizadenemo druge?

[Slika na strani 12]

Kadar s svojimi grehi prizadenemo druge, Jehova od nas pričakuje, da to nekako popravimo