Ženske

Definicija: Odrasli ljudje ženskega spola. V hebrejščini je beseda za žensko ’ishsháh, kar dobesedno pomeni ”ženski človek“.

Ali Biblija ženske ponižuje oziroma jih ima za manj vredne?

1. Mojz. 2:18: ”Reče pa Gospod Bog: Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste [kot dopolnilo njemu, NW].“ (Bog ne opiše tukaj moškega, kot da bi bil kaj boljši od ženske. Ne, pač pa je Bog pokazal, da bo ženska imela lastnosti, ki bodo dopolnjevale moške lastnosti znotraj Božje ureditve. Dopolnilo je eden od dveh med seboj dopolnjujočih se delov. Zato se ženske kot skupina odlikujejo v enih lastnostih in sposobnostih, moški pa v drugih. Primerjaj 1. Korinčanom 11:11, 12.)

1. Mojz. 3:16, EI: ”Ženi pa je [Bog] rekel: ’. . . po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.‘“ (To je Jehova objavil po tem, ko sta Adam in Eva že grešila, ni pa zapovedal, da naj to možje delajo, ampak je bila le gola napoved, kaj bodo delali sedaj, ko je sebičnost postala del človekovega življenja. Številna Biblijska poročila zatem pripovedujejo o takšnih zelo nesrečnih situacijah, ki so se razvile zaradi takšne sebične nadvlade moških. Toda Biblija ne pravi, da Bog odobrava takšno ravnanje ali pa da bi bil to zgled, ki naj bi ga posnemali.)

Ali je dodelitev vodstva moškim ponižujoče za ženske?

Živeti pod vodstvom samo po sebi ni ponižujoče. Zaradi vodstva teče delo po določenem redu, ker Jehova ”ni Bog nereda, ampak miru“. (1. Kor. 14:33) Jezus je pod vodstvom Boga Jehova in ta odnos mu je v veliko zadovoljstvo. (Jan. 5:19, 20; 8:29; 1. Kor. 15:27, 28)

Mož ima, še posebej v krščanski družini in krščanski skupščini, relativno vodstvo. Bog ni možu dal absolutne oblasti nad ženo. Mož mora biti odgovoren svojemu poglavarju Jezusu Kristusu in Bogu za to, kako opravlja svoje vodstvo. (1. Kor. 11:3) Možem je tudi zapovedano, da so ”dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja“ in ’jim dajati čast‘. (Efež. 5:28; 1. Pet. 3:7) Moževe spolne potrebe v tej Božji ureditvi zakona niso nad ženinimi. (1. Kor. 7:3, 4) Vloga sposobne žene, kot je prikazana v Bibliji, poudarja njeno vrednost v družini in skupnosti. Pušča ji dovolj proste roke, da lahko izpelje svoje zamisli, hkrati pa ceni moževo vodstvo. (Preg. 31:10-31) Biblija zapoveduje otrokom, naj spoštujejo ne samo očeta, ampak prav tako tudi mater. (Efež. 6:1-3) Posebej je tudi pozorna na potrebe vdov. (Jak. 1:27) Tako lahko med pravimi kristjani ženske najdejo vso varnost, uživajo spoštovanje in osebno zadovoljstvo pri svojem delu.

Dostojanstven položaj ženske v Božji ureditvi je prikazan tudi z dejstvom, da Jehova označuje svojo organizacijo lojalnih duhovnih stvarjenj z žensko, s svojo ženo, z materjo svojih sinov. (Raz. 12:1; Gal. 4:26) Tudi o duhovno maziljeni skupščini Jezusa Kristusa govori Biblija kot o njegovi nevesti. (Raz. 19:7; 21:2, 9) Po duhovni plati ni pri tistih, ki so poklicani za nebeško Kraljestvo s Kristusom, med moškim in žensko nobene razlike. (Gal. 3:26-28)

Ali naj bi bile ženske Božje služabnice?

Biblija opisuje, da so bili za nadzor nad skupščino določeni moški. Jezusovi dvanajsteri apostoli so bili vsi moški in vsi pozneje izvoljeni nadzorniki in pomočniki v krščanskih skupščinah so bili prav tako moški. (Mat. 10:1-4; 1. Tim. 3:2, 12) Ženskam se svetuje, da ’naj se dajo poučiti mirno in z vso vdanostjo‘ na skupščinskih sestankih in naj ne postavljajo vprašanj o dejavnostih moških v skupščini. Ženske naj ne ’govorijo‘ na takšnih sestankih, če bi to, kar bi rekle, izražalo pomanjkanje podložnosti. (1. Tim. 2:11, 12; 1. Kor. 14:33, 34) Čeprav ženske zelo veliko prispevajo k dejavnosti skupščine, zanje ni predvideno, da bi nadzirale oziroma vodile poučevanje skupščine, če so prisotni usposobljeni moški.

Ali pa so ženske lahko oznanjevalke, razglaševalke, služabnice dobre vesti zunaj krščanskih sestankov? Ob binkoštih leta 33 n.š. je bi sveti duh izlit na moške in ženske. V pojasnilo je apostol Peter navedel Joela 2:28, 29: ”’In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog: izlijem od Duha svojega na vse človeštvo, in prorokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje; in tudi na hlapce svoje in na dekle svoje v tistih dneh izlijem od Duha svojega, in bodo prorokovali.‘“ (Ap. dela 2:17, 18) Tako tudi danes ženske primerno sodelujejo v krščanski službi, oznanjujejo od hiše do hiše in opravljajo biblijske študije na domu. (Glej tudi Psalm 68:11; Filipljanom 4:2, 3)

Zakaj si krščanske ženske ob določenih priložnostih pokrijejo glavo?

1. Kor. 11:3-10, JPS: ”Hočem pa, da veste, da je slehernemu možu glava Kristus, glava ženi mož in glava Kristusu Bog. . . . Vsaka žena pa, ki moli ali prerokuje z odkrito glavo, dela nečast svoji glavi . . . Mož si namreč ne sme pokrivati glave, ker je podoba in odsvit Boga; žena pa je odsvit moža. Ni namreč mož iz žene, ampak žena iz moža. In tudi ni bil mož ustvarjen zaradi žene, ampak žena zaradi moža. Zato mora žena imeti na glavi oblast zaradi angelov.“ (Ko si kristjanka ob določenih priložnostih pokrije glavo, je to dokaz spoštovanja od Boga vzpostavljenega poglavarstva. Kristus spoštuje teokratično vodstvo; to sta dolžna tudi moški in ženska. Prvega človeka, Adama, ni rodila ženska, ampak ga je ustvaril Bog. Ko je bila ustvarjena Eva, je Bog uporabil za osnovo Adamovo rebro in Bog je potem rekel, da mu bo pomočnica. Tako je bil možu, ki je bil ustvarjen prvi, določen položaj poglavarja. Mož ne nosi pokrivala na glavi kadar ”moli ali prerokuje“, ker je, kar se tiče vodstva, mož ”podoba Božja“ in nima v svoji družini nad seboj nobenega zemeljskega poglavarja. Če bi ’ženska molila ali prerokovala‘ brez pokrivala na glavi, bi to pomenilo, da ne spoštuje položaja, ki ga je moškemu dal Bog in bi ga sramotila. Celo angeli, ki pripadajo Jehovovi ženi podobni nebeški organizaciji, vidijo na glavah zvestih kristjank znamenje ’oblasti‘, to pa jih spomni, da so tudi sami podložni Jehovu.)

Kdaj mora ženska nositi pokrivalo?

Po 1. Korinčanom 11:5 takrat, kadar ”moli ali prerokuje“. To ne pomeni, da mora pokriti glavo takrat, kadar moli sama zase ali kadar se z drugimi pogovarja o biblijskih prerokbah. Vendar pa mora pokriti glavo kot vidno znamenje spoštovanja moškega vodstva, kadar opravlja kako delo v zvezi z bogočastjem, ki bi ga sicer moral opraviti njen mož ali kak drug moški. Če v prisotnosti svojega moža moli glasno zase in za druge ali vodi biblijski študij, torej poučuje, bi morala nositi pokrivalo na glavi, tudi če mož ni veren. Ker jo je Bog pooblastil, da uči svoje otroke, ne potrebuje pokrivala, ko moli ali proučuje s svojimi nekrščenimi otroki, če seveda njen mož ni prisoten. Če je v kakšni posebni okoliščini prisoten krščen brat iz skupščine ali pa če jo spremlja potujoči nadzornik, potem bo pri vnaprej pripravljenem biblijskem študiju, ki ga bo sama vodila, pokrila glavo, molil pa bo moški, ki je z njo.

Ali je prav, da se ženske ličijo in nosijo nakit?

1. Pet. 3:3, 4: ”Lepotičje vaše ne bodi vnanje, spletanje las in obešanje zlatnine, ali oblačenje kril, ampak skriti človek srca, v neminljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom.“ (Ali to pomeni, da se ženske ne smejo nakititi? Zagotovo ne, kot to gotovo tudi ne pomeni, da ne bi smele nositi kril. Tole je priporočilo, naj imajo uravnovešen odnos do lepotičenja in oblačenja in naj poudarijo predvsem svoj duhovni okras.)

1. Tim. 2:9, 10, EI: ”Prav tako naj ravnajo tudi ženske, in sicer v urejeni obleki. Zaljšajo naj se s spoštljivostjo in skromnostjo. Ne s kodranjem in zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko, ampak z dobrimi deli, kakor se spodobi ženskam, ki so sprejele vero.“ (Kaj resnično šteje pri Bogu — zunanji videz ali srce? Ali bi bil Bog zadovoljen, če bi ženska ne uporabljala ličil ali ne nosila nakita, živela pa bi razuzdano? Ali pa bi priznaval ženske, ki so skromne in zmerne pri uporabi ličil in nakita ter se prvenstveno krasijo z Božjimi lastnostmi in krščanskim obnašanjem? Jehova pravi: ”Ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, Gospod [Jehova, NW] pa gleda v srce.“ (1. Sam. 16:7)

Preg. 31:30, EI: ”Varljiva je ljubkost in minljiva je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ta je hvale vredna.“