15 Nekatere geografske značilnosti biblijskih dežel

Reke, potoki in doline. Beseda »reka« se v Bibliji sicer lahko nanaša na reke, ki nikoli ne presahnejo (kakor sta na primer Evfrat in Jordan), toda velikokrat ne zaznamuje stalnih vodnih tokov. Večina palestinskih »rek« je pravzaprav dolin s hudourniškimi strugami, ki so v poletnih mesecih suhe, v deževni dobi ali takrat, ko se v gorah topita sneg in led, pa po njih tečejo hudourniki. Toda večino leta so te doline suhe. (1. kra. 17:7) V slovenščini so poznane po svojem arabskem imenu »vadi«, v hebrejščini pa kot náhal, kar lahko zaznamuje bodisi dolino, skozi katero teče reka ali potok (1. Mojz. 26:19; 2. kra. 3:16; Job 30:6), bodisi reko ali potok sam (1. kra. 17:4; Ps. 110:7). Nekateri učenjaki kot natančnejši prevod ponujajo besedni zvezi »hudourniška struga« in »hudourniška dolina«. Mi smo ta hebrejski izraz prevedli glede na sobesedilo, in sicer z »dolina«, »reka«, »rečna dolina«, »potok«, »pritoki« in »soteska«.

V Jobu 6:15 so takšni hudourniški tokovi poimenovani »zimski hudourniki«. Ko se pred zimo topita led in sneg, lahko ti hudourniki zelo močno narastejo. Poleti, ko je potreba po vodi največja, pa se posušijo, tako da ne ponujajo prav nobene osvežitve ne ljudem ne živalim. Zato je Job ravnanje svojih bratov, ki so ga pustili na cedilu, ko jih je potreboval, primerjal z »zimskim hudournikom«. Besedna zveza »zimski hudournik« je rabljena tudi v podčrtni opombi v Pridigarju 1:7 in se nanaša na reke.

Takšne hudourniške doline, omenjene v Bibliji, so denimo Araba (Amos 6:14), Arnon (5. Mojz. 2:36), Besor (1. Sam. 30:9), Egipt (Joz. 15:4), Eškol (4. Mojz. 13:23), Gerar (1. Mojz. 26:17), Jabok (5. Mojz. 2:37), Kana (Joz. 16:8), Kerit (1. kra. 17:3), Kidron (2. Sam. 15:23), Kišon (Sodn. 4:7), Sorek (Sodn. 16:4) in Zered (5. Mojz. 2:13).

Pustinja. Beseda »pustinja« se v Bibliji večkrat omenja, vendar le redko označuje peščeno puščavo, kakršni so nekateri predeli Sahare, kjer prevladuje pesek. Izvirni izrazi, prevedeni s »pustinja« (in ponekod tudi s »puščava«), se predvsem nanašajo na pusta, nenaseljena področja. Rastlinje v takšnih pustinjah je pičlo. Tu in tam je v njih mogoče najti celo kakšno drevo (Jer. 17:6; Ezek. 19:13) ter kakšen pašnik (Ps. 65:12; Jer. 23:10; 2. Mojz. 3:1). V njih so živele raznovrstne ptice, plazilci, kozorogi, divji osli, zebre, kamele, šakali in volkovi. (3. Mojz. 11:30; 5. Mojz. 32:10, 11; 1. Sam. 24:2; Job 39:5, 6; Ps. 140:3; Iza. 34:11–15; Jer. 5:6) V njih so lahko bili tudi vodni zbiralniki (2. krn. 26:10), hiše in celo kakšno mesto (1. kra. 2:34; Joz. 15:61, 62; Iza. 42:11). Toda na splošno so bila takšna področja redko naseljena in neobdelana. (Jer. 2:2) Povečini se z izrazom »pustinja« želi izraziti to, da je področje negostoljubno in nenaseljeno, ne pa tega, katere rastline tam rastejo oziroma kolikšna je njegova poraslost.

Z izrazom »pustinja« je prav tako poimenovano področje, po katerem je 40 let taval Izrael, ko je potoval od enega predela pustinje do drugega, in sicer skozi Šur, Sin, Sinaj, Paran in Zin. (2. Mojz. 15:22; 16:1; 19:1; 4. Mojz. 10:12; 20:1) Sinajski polotok povečini prekrivajo pesek, gramoz in skale. Izjema so le oaze, ki so razpršene po polotoku. Nekaj rastlinja poganja tudi v vadijih. To področje resda ni videti kakor Sahara, toda vseeno je zelo negostoljubno. In v tej »veliki in strah zbujajoči pustinji, v kateri so strupene kače in škorpijoni ter suha tla brez vode,« ne bi mogli Izraelci nikoli preživeti, če zanje ne bi skrbel Bog. (5. Mojz. 1:19; 8:15)