Matej

18 Tisto uro so k Jezusu pristopili učenci in vprašali: »Kdo je v resnici največji v nebeškem kraljestvu?«+ 2 Pa je poklical k sebi majhnega otroka, ga postavil mednje+ 3 in rekel: »Resnično vam povem: če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci,+ nikakor ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.+ 4 Kdor se torej poniža+ kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu,+ 5 in kdor takšnega otroka sprejme v mojem imenu, sprejme tudi mene.+ 6 Kdor pa enega od teh malih, ki verujejo vame, navede na greh*, je zanj bolje, da mu okoli vratu obesijo mlinski kamen*+ in ga potopijo na prostranem, odprtem morju.+

7 Gorje svetu zaradi kamnov spotike! Kamni spotike seveda morajo priti,+ toda gorje tistemu, po katerem kamen spotike+ pride! 8 Če te torej tvoja roka ali noga navaja na greh, jo odsekaj in vrzi od sebe.+ Bolje je namreč, da prideš v življenje pohabljen ali hrom, kakor pa da bi imel obe roki in nogi in bi te vrgli v večni ogenj.+ 9 In če te na greh navaja tvoje oko, ga iztakni in vrzi od sebe. Bolje je namreč, da prideš v življenje z enim očesom, kakor pa da bi imel obe očesi in bi te vrgli v ognjeno geheno*.+ 10 Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih. Kajti povem vam, da njihovi angeli+ v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.+ 11* ——

12 Kaj menite? Če bi človek imel sto ovc in bi ena od njih zašla,+ ali ne bi pustil ostalih devetindevetdeset v gorah in šel iskat tisto, ki je zašla?+ 13 In če bi mu jo uspelo najti, vam resnično povem, da bi je bil bolj vesel kot tistih devetindevetdeset, ki niso zašle.+ 14 Podobno tudi mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje.+

15 In če se tvoj brat pregreši, pojdi in mu njegovo napako razkrij le med seboj in njim.+ Če te posluša, si svojega brata pridobil.+ 16 Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da bi se vsaka stvar dognala glede na izjavo dveh ali treh prič.+ 17 Če jih ne posluša, povej občini. Če pa tudi občine ne posluša, naj ti bo kakor pripadnik drugih narodov+ in kakor davkar.+

18 Resnično vam povem: kar koli boste zvezali na zemlji, bo že zvezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo že razvezano v nebesih.+ 19 Povem vam še: če se dva izmed vas na zemlji strinjata, da bi morala prositi za neko pomembno stvar, jima bo to izpolnil moj Oče, ki je v nebesih.+ 20 Kjer sta namreč dva ali trije zbrani v mojem imenu,+ tam sem jaz med njimi.«+

21 Tedaj je k njemu pristopil Peter in ga vprašal: »Gospod, kolikokrat se lahko moj brat pregreši proti meni, da bi mu jaz še odpustil?+ Do sedemkrat?«+ 22 Jezus mu je rekel: »Pravim ti: ne do sedemkrat, temveč do sedeminsedemdesetkrat.+

23 Zato je nebeško kraljestvo podobno človeku, kralju,+ ki je hotel poravnati račune+ s svojimi sužnji. 24 Ko jih je tako začel poravnavati, so predenj privedli nekoga, ki mu je dolgoval deset tisoč talentov [= 60,000.000 denarijev*]. 25 Ker pa ni imel dolga s čim odplačati, je njegov gospodar ukazal, da naj njega, njegovo ženo, otroke in vse njegovo imetje prodajo in mu plačajo.+ 26 Suženj pa je padel na tla, se mu začel klanjati in govoriti: ‚Potrpi z menoj in vse ti bom odplačal.‘ 27 Gospodarju se je suženj zasmilil, zato ga je izpustil+ in mu dolg odpisal.+ 28 Ko pa je ta suženj prišel ven, je našel drugega sužnja, ki je bil njemu dolžan sto denarijev.+ Zagrabil ga je, ga začel daviti in govoril: ‚Odplačaj vse, kar si dolžan.‘ 29 Suženj pa je padel na tla in ga začel prositi: ‚Potrpi+ z menoj in odplačal ti bom.‘ 30 On pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler ne bi odplačal, kar je bil dolžan. 31 Ko so drugi sužnji videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli gospodarju povedat vse, kar se je zgodilo.+ 32 Tedaj ga je njegov gospodar poklical in mu rekel: ‚Hudobni suženj, ves tisti dolg sem ti odpisal, ker si me prosil. 33 Ali se ne bi bil zato tudi ti dolžan usmiliti+ drugega sužnja, kakor sem se jaz usmilil+ tebe?‘ 34 Tedaj ga je gospodar ves besen+ izročil ječarjem, dokler mu ne bo dolga v celoti odplačal. 35 Tako+ bo ravnal tudi moj nebeški Oče z vami, če ne bo vsak iz srca odpustil svojemu bratu.«+