Evangelij po Luku

22 Bližal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje pasha*.+ 2 Višji duhovniki in pismouki so se hoteli Jezusa znebiti,+ toda ker so se bali ljudstva, so iskali primeren način, kako to izpeljati.+ 3 Takrat je Satan šel v Juda Iškarijóta, ki je bil eden od 12 apostolov.+ 4 Juda je šel k višjim duhovnikom in načelnikom tempeljske straže ter z njimi govoril o tem, kako naj jim ga izda.+ 5 Oni so bili tega zelo veseli in so sklenili, da mu bodo dali srebrnike.+ 6 Juda je privolil in začel iskati ugodno priložnost, da bi jim Jezusa izdal. Toda tega ni želel narediti v javnosti.

7 Nastopil pa je praznik* nekvašenega kruha, ko je bilo treba darovati pashalno* žrtev.+ 8 Zato je Jezus poslal Petra in Janeza ter jima naročil: »Pojdita nam pripravit pashalno* večerjo.«+ 9 Onadva pa sta ga vprašala: »Kje hočeš, da jo pripraviva?« 10 Odgovoril jima je: »Glejta! Ko bosta prišla v mesto, vama bo prišel naproti moški, ki bo nosil lončen vrč z vodo. Pojdita za njim v hišo, v katero bo vstopil.+ 11 Gospodarju hiše pa recita: ‚Učitelj te sprašuje: »Kje je soba za goste, v kateri bom lahko jedel pashalno* večerjo s svojimi učenci?«‘ 12 Nato vama bo pokazal veliko opremljeno sobo v zgornjem nadstropju. V njej nam pripravita pashalno* večerjo.« 13 Učenca sta odšla in našla vse točno tako, kot jima je Jezus rekel. In pripravila sta vse potrebno za pasho*.

14 Ko se je zvečerilo, je Jezus šel z apostoli za mizo.+ 15 Rekel jim je: »Zelo sem si želel jesti z vami to pashalno* večerjo, preden bom moral trpeti. 16 Povem vam namreč, da je ne bom več jedel, dokler se vse, kar ta večerja predstavlja, ne izpolni v Božjem kraljestvu.« 17 Ko je sprejel kelih, se je zahvalil Bogu in rekel: »Vzemite ga in si ga podajte med seboj. 18 Povem vam namreč, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.«

19 Nato je vzel kruh,+ se zahvalil Bogu, ga razlomil, dal učencem in rekel: »Ta kruh predstavlja* moje telo,+ ki bo dano za vas.+ To delajte meni v spomin.«+ 20 Podobno je po večerji naredil s kelihom in rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo,+ ki bo postala pravnomočna na temelju moje krvi,+ ki se bo prelila za vas.+

21 Toda z menoj pri mizi je moj izdajalec.+ 22 Sin človekov namreč odhaja, tako kot je napovedano.+ Toda gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal!«+ 23 Zato so začeli med seboj razpravljati o tem, kdo med njimi bi sploh lahko to naredil.+

24 Poleg tega so se začeli vroče prerekati o tem, kdo med njimi je največji.+ 25 Toda on jim je rekel: »Narodom njihovi kralji gospodujejo in tisti, ki imajo nad narodi oblast, veljajo za dobrotnike*.+ 26 Vi pa ne bodite taki.+ Ampak naj ta, ki je med vami največji, postane kot najmlajši+ in ta, ki vodi, naj postane kot tisti, ki streže. 27 Kdo je namreč večji: ta, ki za mizo jé, ali ta, ki streže? Ali ne ta, ki za mizo jé? Jaz pa sem med vami kot ta, ki streže.+

28 Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah+ vztrajali z menoj.+ 29 Z vami sklepam zavezo za Kraljestvo,+ kot jo je moj Oče sklenil z menoj, 30 da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem Kraljestvu+ ter sedeli na prestolih,+ da bi sodili 12 Izraelovih rodov.+

31 Simon, Simon, Satan vas je hotel presejati, kakor se preseje pšenica.+ 32 Toda jaz sem goreče molil zate, da ne bi izgubil vere.+ Ko se boš nekoč vrnil, utrjuj svoje brate.«+ 33 Nato mu je Peter rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt.«+ 34 Jezus pa mu je odgovoril: »Povem ti, Peter, še preden bo danes zapel petelin, boš trikrat zatajil, da me poznaš.«+

35 Vprašal jih je tudi: »Ali vam je česa manjkalo, ko sem vas poslal brez denarja, torbe s hrano in sandal?«+ Odgovorili so: »Ni!« 36 Rekel jim je: »Zdaj pa naj tisti, ki ima denar, tega vzame, ravno tako tudi torbo s hrano. In kdor nima meča, naj proda svoje vrhnje oblačilo in ga kupi. 37 Povem vam namreč, da se mora na meni izpolniti to, kar piše v Svetih spisih, in sicer: ‚Nanj so gledali kot na zločinca*.‘+ To, kar se nanaša name, se izpolnjuje.«+ 38 Nato so rekli: »Gospod, glej, tu sta dva meča.« Jezus pa je odgovoril: »To bo dovolj.«

39 Potem se je kot ponavadi odpravil na Oljsko goro, učenci pa so šli za njim.+ 40 Ko so prišli tja, jim je rekel: »Molite, da ne boste podlegli skušnjavi.«+ 41 Sam pa se je malo* oddaljil od njih, pokleknil in začel moliti: 42 »Oče, če hočeš, odstrani ta kelih od mene. Vendar naj se zgodi tvoja volja, ne moja.«+ 43 Takrat se je pred njim pojavil angel iz nebes in ga začel krepiti.+ 44 Toda prevzela ga je tako huda tesnoba, da je molil še bolj vneto.+ Njegov pot je postal kakor kri in je kapljal na zemljo. 45 Ko je nehal moliti, je šel k učencem in videl, da spijo, saj so bili od žalosti izčrpani.+ 46 Rekel jim je: »Zakaj spite? Vstanite in molite, da ne boste podlegli skušnjavi.«+

47 Ko je Jezus še govoril, je prišlo veliko ljudi, pred njimi pa je šel Juda, eden od 12 apostolov. Pristopil je k Jezusu in ga poljubil.+ 48 Jezus pa ga je vprašal: »Juda, ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49 Ko so tisti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so vprašali: »Gospod, ali naj jih napademo z mečem?« 50 In eden od njih je res z mečem zamahnil proti sužnju velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.+ 51 Jezus pa je rekel: »Dovolj je!« Dotaknil se je sužnjevega ušesa in ga ozdravil. 52 Nato je višjim duhovnikom, načelnikom tempeljske straže in starešinam, ki so ga prišli prijet, rekel: »Ali sem zločinec, da ste prišli nad mene z meči in gorjačami?+ 53 Dan za dnem sem bil z vami v templju,+ pa me niste prijeli.+ Toda to je vaša ura in čas, da vlada tema.«+

54 Nato so ga prijeli in odpeljali+ v hišo velikega duhovnika. Peter pa jim je v precejšnji razdalji sledil.+ 55 Ljudje so sredi dvorišča zakurili ogenj in se skupaj usedli. K njim je prisedel tudi Peter.+ 56 Toda ko ga je neka služkinja videla sedeti pri ognju, ga je premerila z očmi in rekla: »Ta je bil tudi z njim.« 57 Peter pa je to zatajil: »Ne poznam ga.« 58 Nedolgo zatem ga je videl nekdo drug in rekel: »Tudi ti si eden od njih.« Peter je rekel: »Ne, nisem.«+ 59 Ko je minila že kakšna ura, je neki drug človek začel na vso moč zatrjevati: »Seveda je bil tudi ta z njim. Saj je vendar Galilejec!« 60 Peter pa je rekel: »Ne vem, kaj govoriš.« Tisti trenutek, ko je še govoril, je zapel petelin. 61 Takrat se je Gospod obrnil in pogledal Petra naravnost v oči. Peter pa se je spomnil Gospodovih besed: »Še preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.«+ 62 Šel je ven in se bridko razjokal.

63 Tisti, ki so Jezusa stražili, so se začeli iz njega norčevati+ in ga pretepati.+ 64 Pokrili so mu obraz, nato pa se mu posmehovali: »Prerokuj nam! Kdo te je udaril?« 65 Obkladali so ga še z mnogimi drugimi žaljivkami.

66 Ko se je zdanilo, so se sestali starešine ljudstva, tako višji duhovniki kot tudi pismouki.+ Jezusa so privedli v sanhedrínsko dvorano in rekli: 67 »Če si Kristus, nam to povej.«+ On pa jim je rekel: »Tudi če bi vam povedal, mi ne bi verjeli. 68 In če bi vas kaj vprašal, mi gotovo ne bi odgovorili. 69 Sin človekov+ pa bo od zdaj naprej sedel na desni strani mogočnega Boga.«+ 70 Takrat so vsi vprašali: »Ali si torej Božji Sin?« Jezus je odgovoril: »Tako je, kot pravite.«* 71 Oni pa so rekli: »Zakaj bi sploh še iskali priče? Na lastna ušesa smo slišali, kaj je rekel.«+